Vrh je pravzaprav le oblo sleme v nizu podobnih vzpetin, ki se vrstijo v jugovzhodnem julijskem grebenu od Tosca ...
Osrčja Julijcev je en sam kamen. Ostri skalni grebeni, prepadne stene, globoke grape in divji, previsni žlebovi gradijo naše mogočno gorovje, ki pa na svojih obrobjih zna biti tudi bolj človekoljubno, prijazno in dostopno. Ne zaklepa se s sedmerimi ključavnicami pred morebitnimi obiskovalci ampak sem ter tja celo na široko odpira vrata vsem, ki jim je kaj do zračnih prostranstev in sončnih širjav. In prav zaradi te stvarniške dobre volje so Julijci prijazno gorovje, saj za vsakim grebenom, ki raste iz temnih, globokih zatrepov preko strmih sten k soncu, ponujajo roko iskalcem miru, tišine in lepote širjave visokogorskih travnatih planjav, žlahtnih gozdov in planin, prijaznih človeškemu in živalskemu bivanju. Južni julijski terasi poleg Fužinskih planin nad Bohinjskim jezerom dajejo globok pečat prijaznosti pokljuška prostranstva od Uskovnice, Praprotnice in Konjščice mimo Rudnega polja tja do Lipance, Kleka in Mrzlega Studenca. Od bohinjskih in blejskih podnožij do vrhov v ostrem skalnem grebenu, kjer se mila podoba južnih pobočij ostro in prepadno prevesi v globoko triglavsko dolino Krmo.
Brda (2009 m)
Julijsko kraljestvo z vrha Brd. Foto: Mitja Košir
Naš vrh je pravzaprav le oblo sleme v nizu podobnih vzpetin, ki se vrstijo v jugovzhodnem julijskem grebenu od Tosca in obeh Draških vrhov proti vzhodu, vse tja do najvzhodnejšega dvatisočaka v Julijcih, do Debele peči (2014 m). Priljubljen gorniški cilj je zaradi slovesa, ki pravi, da gre za enega najbolj razglednih balkonov v tem koncu, kar seveda drži, saj se, nekoliko pomaknjena na sever postavlja s svojo pokončno držo prav nad pašniki Zasipske planine globo spodaj v dnu Krme.
Brda so z juga tako kot vsi vrhovi nad Lipanco lahko dostopna, prepredena s stečinami divjadi in drobnice, na vrh pa seveda sežejo tudi rdeče bela znamenja označene poti. Od prijazne, vse dni v letu odprte Blejske koče na planini Lipanci je tja gor le poldrugo uro hoda skozi zeleno zlato macesnovje in ko smo enkrat na vrhu, se nam dobesedno ponujajo neštete možnosti novih in novih podvigov. Na vzhod do Debele peči in naprej na planino Klek, na zahod k Lipanskemu vrhu in Mrežcam ter naprej na Debeli vrh, Viševnik, morda vmes še na brezpotni Veliki Selišnik, pa na oba Draška vrhova, Malega in Velikega, tja do Tosca, od koder se nam bo razprla nova panoramska veličastnost vsemogočnosti gorskih veljakov nad Velim polje. Vsemu temu potovanju, naj bo na vzhod ali zahod, pa bo kraljevsko pogledoval v bistvo dogajanja mogočni Triglav, ves razprostranjen na severnem obzorju, ob njem pa Rž in Rjavina z Luknjo pečjo, Dimniki, Macesnovcem in Srednjo goro nad Radovno tam daleč spodaj.
Brda, ki so tudi pod globokim snežnim plaščem priljubljeno svetišče turno smučarskih zaverovancev, pa s severne plati, iz globoke Krme, vabijo v svoje naročje tisto zvrst gorniških iskalcev neokrnjenega sveta, ki so jim strma, prepadna brezpotja največ, kar v tem divjem svetu lahko doživijo. Kdor bo lovsko pot od Kovinarske koče do vznožij severne stene Debele peči in naprej po brezpotnih gruščih in preko zahtevnih skalnih pregrad v grapastem svetu med Debelo pečjo in Brdi zmogel sam ali na vodnikovi vrvi, bo tam zgoraj, na grebenu med sencami s severa in soncem z juga globoko zajel sapo in zaživel trenutek, poln sproščenosti in ponosne samozavesti.
Od tod je na vrh Brd le dober streljaj nekoliko zapletene hoje skozi goste plantaže zelenega ruševja, komur pa je več do udobja, bo krenil po južni, zaznamovani poti proti Lipanskim vratom in se na zahodnem bregu našega vrha po travnatih vesinah povzpel ob redkih markacijah na zaobljeni, razgledni vrh.
Več o teh podvigih boste prebrali v knjigah Tineta Miheliča Julijske Alpe – Bohinjske gore in Andreja Stritarja 111 izletov po slovenskih gorah (Sidarta, 1995 in 1993), poglejte pa tudi na zemljevid Bled 1: 30.000.