Njen obraz me je zlahka očaral in domovanje prevzelo. Ajdovski dedec, ki jo čuva, je pa težje opazen.
Četrtkova zgodba
Prednje P. okno
V središču Prisojnikovega ajdovskega sveta
Kako na izletu hitrost gibanja vpliva na obseg doživljanja, na zaznavo okolja? Katera je najustreznejša hitrost? Če bi ves čas presedel doma pred televizorjem in intenzivno spremljal dogodke, se mi bi v vseh letih komajda kaj pripetilo. V kolikor hitim na vso moč, verjetno okoli sebe zaznam bistveno manj, toliko se osredotočam na uspeh v času. Zato sem se odločil, da bom na tem izletu hitrost sproti prilagajal dogodkom.
1611. Novembra je bistveno krajši popoldan. Skrajšam delovni čas in ob dveh panorama kranjskogorskih gora postaja ovinek nad ovinkom vse bližje. Na vrh nameravam skozi Okno, če v steni ne bo snega. Hitenje po cesti ustavim na razgledni planjavi. Velikokrat sem že gledal v okno, a šele danes s ceste opazim levo od njega zanimivo obliko velikega sklada. Očitno sem vsakič strmel v prazno, veliko luknjo v skali. Tisto ogromno kamnito ribjo glavo želim videti tudi od blizu. Zanimive oblike bi se dalo še videti v tem delu gore, vem to. Prelaz. Številke nadmorske višine se ujemajo z datumom prihodnjega četrtka, 16.11.
Zavedaj se, da je svet to kar misliš da je, zato se odloči, kaj želiš verjeti danes. Konec koncev je na tebi, da se odločiš. Nihče te ne sili, da misliš na določen način. Zunanji dogodki ne vladajo temu kako čutiš ti, toda način kako jih interpretiraš, pa. (*)
Ajdovska deklica. Večkrat je videti prijetne oblike oblakov, danes pa so na zahodnem nebu zanimivi prameni svetlobe, ki začenjajo prebijati sivo monotonost obzorja. Med tem, ko prehodim celotno širino Vršiča, se nad goro zjasni. Zadnjič se odločam, ali naj grem skozi Okno. Zaverovan v skalne obline zavijem navzdol, proti vstopu v zavarovan del. Plastičnost skal nad potjo pride močneje do izraza, ko hodim tesneje ob steni. Nad prvim železjem gre potka med nizkim borovjem. Začutim, da je nekaj v bližini, in obstanem. Obstrmim. Ona strmi naravnost v obraz. Stojim točno nasproti Ajdovske deklice! Eno je izklesano podobo videti na razglednici, povsem drugo pa jo občutiti v živo. Nekaj časa kot začaran strmim vanjo. Zdrznem se, ko naredim prvi korak. Plahutanje leteče kure je bilo nenadno in močno.
Bodi Tukaj, ker je sedaj trenutek moči, začni prav zdajle z neke vrste akcijo, da si kar želiš oziroma da imaš kar želiš. Način treninga je, da zavestno dihaš, zavestno gledaš barve in oblike okoli sebe, zavestno poslušaš zvoke, ki jih lahko slišiš, in se zavestno dotikaš stvari ki so v tvojem dosegu. In potem zavestno deluješ, pa čeprav z zelo malimi koraki, v smeri tega, za kar si se odločil. (*)
V okolici deklice bi se dalo videti tudi zametke drugih obrazov
Začarani krogi. Na dobri poti me ne zanimajo stare markacije. Ne odvrnem pogleda od deklice. Vseskozi je njen pogled izrazit in z nasmeškom med lici. Z različnih mest je videti enaka in prav taka. V sprani grapi opazim, da bližje ne gre več. Tu se konča pot. Na desno je teren lažje prehoden. Poiščem novo pot in iste stare markacije. Ponovno hodim v levo in pridem tako rekoč na isto mesto kot prej. Hecno. Nižje, pri skalnem pomolu, je razločno videti pot. Ugotovim, da se solna glava od tam dobro vidi. Uživam v razgledu, ki sem ga prvič zamudil. Zadovoljen ponovno stopim na označeno pot. V ostankih snega vidim sveže stopinje. Tu pa je nekdo sestopal! Zelo kmalu se smejim samemu sebi, ko ugotovim, da so sledi moje. Na vrsti je nov krog.
Bodi Osredotočen, ker energija potuje tja, kamor gre tvoja pozornost, povečaj željo, da živiš življenje, ki ga izbereš ti sam. Živi življenje, ki ga resnično izbereš ti sam. Osredotočaj se na koristi tega, kar izbereš, da naj bi delal. Odloči se, da so te koristi zate zares pomembne. (*)
Ajdovski dedec. Vseskozi sem ga imel pred nosom, a ga nisem videl, Stal je med mano in Ajdovsko deklico, a ga nisem spoznal. Seveda, deklico sem nazadnje slikal mimo njegovega ogromnega nosú. Kakšna mogočna, a težje spoznavna skalna glava! Ko sem končno spoznal tega dedca, na desni strani lahko prehodnega pečevja zlahka najdem pravo pot. Oznake pravzaprav niso videti bistveno mlajše od prejšnjih. S pomola, kjer sem občudoval soj svetlobe skozi oblake, se je povzpela naravnost navzgor in se odmaknila od dedca in deklice. Dedec mi potrdi, kar sem opazil že prej - da gre odcep za Kočo na Gozdu nad Ajdovsko deklico. Kakšni bi bili vtisi na njenem temenu? Kot da bi me iz začaranega kroga osvobodilo spoznanje o obstoju te glave.
Bodi Svoboden, ker ni omejitev, si daj pravico, da spremeniš svoj um. Čisto vseeno je, kdo pravi da nimaš prav, ali pa celo kdo pravi, da imaš prav. Svobode ne boš imel vse dotlej, dokler si je ne boš podaril sam. (*)
Velika, vendar težje opazna glava ajdovskega dedca
Glasovi. Zasičen z vtisi ne opazim, kako hitro gre čas. Goro sem izbral v prepričanju, da danes in v teh razmerah zlahka pridem na vrh. Zaradi manj običajnih preteklih izletov postajam previdnejši. Višje slišim nejasne glasove. Ker stopinj v posameznih krpah snega ni bilo, predpostavljam, da so v sestopu. Obstanem, da bi lažje prisluhnil. Vsega nekaj deset metrov naprej se čez pot posuje drobno kamenje. Ni prvič, da v gorah proti večeru slišim človeške glasove, a ljudi kasneje ne srečam. Nad zelo zlizanim preduhom se teren umiri in odpre. Odprta usta velike skalne glave kažejo položaj okna. Steber nasproti bi lahko imel podobo okamenele gorske svetnice.
Bodi Samozavesten, ker vsa moč prihaja iz notranjosti, vedno zaupaj sebi. Ne moreš zaupati, da bodo ljudje vedno naredili to, kar želiš ti, ker imajo svoje lastne prioritete in namene, ki se lahko da ujemajo ali pa se ne ujemajo s tvojimi. Ne moreš zaupati, da bo svet vedno tak, kot si ti želiš da je, ker je toliko osredotočenosti in toliko vplivov na delu, ki pa se lahko da ne premikajo v smeri, v katero ti želiš, da stvari gredo. (*)
Pod Oknom. Okoli grebena priplava oblak v obliki podobe, ki maha v pozdrav. Ali nekaj sporoča. Njegova škrlatna barva opisuje specifičen del dneva. Je možno, da sem se zamudil toliko časa? Na oknu ne bom stal ob zahajajočem soncu, kaj šele sedel na vrhu gore. Oblak, imaš prav. Odpovedujem se vrhu, zares. Tudi tu so sledovi markacij, ki pohodniku ponujajo dve različni možnosti. Ali pa je tudi markaciste nekaj začaralo, kdo ve. Eden od oblakov se prestavi nad glavni greben. Morda je isti kot prej, nanj nisem bil ves čas pozoren. Prilezem v večjo skalno votlino, v kateri je visoko in veliko strešno okno. Z grebena nad njim ponovno zaslišim glasove. Kdo se vrača v mraku? Z police nad Oknom se ponovno posujejo kamenčki. Še dobro, da sem že pod obokom.
Bodi Pozitiven, ker je učinkovitost merilo uspeha, vedno pričakuj najboljše. Nekateri ljudje verjamejo, da se je treba pripraviti na najslabše, da ne bi bili nikoli grdo presenečeni. Pri tem sta pa dva problema. Prvi, grdo so presenečeni v vsakem primeru; in drugi, zelo redko so prijetno presenečeni. In tako zelo se bojijo, da bi se počutili slabo, da se raje ne bi počutili dobro. (*)
Glava ob oknu
Nad Oknom. Pohitim, da bi se srečali pri izhodu iz okna. V dolini že nastaja noč, ko se na skalah nad mano še odbija svetloba, uklonjena izza obzorja ali morda odbita od neba. Ugotovim, da sem na današnjem cilju. Pravzaprav želim stopiti še na greben nad to odprtino. Počasno gibanje je prijetno, le časa porabim nekoliko več. Večja zaplata snega je nedotaknjena. Če bi kdo hodil tu gor ali dol, bi se moralo to poznati! Dobro poznam ta prehod na greben. Sedaj se tudi nad razom začne delati tema. Nimam za kaj hoditi na vrh. Vse, kar je bilo novega videti in doživeti, se je že zgodilo. Čas je, da se vrneš.
Ljudje ne spodletijo, plani spodletijo. Ljudje samo odnehajo ali pa si izmislijo nove plane. (Serge Kahili King)
Sprehod. Počasi se spuščam k robu odprtine z videzom temnega brezna. Po dolgem pobočju se začuda vidi hoditi brez baterijske svetilke. Na zahodu je linija oblakov nad vrsto gora okoli Jalovca. Na licih začutim pikanje posameznih zamrznjenih vodnih kristalov. Od kje letijo, če je nebo nad menoj jasno? Ga je prinesel veter, ki se vrtinči okoli skalnate rame? Na robu Gladkega roba ponovno postanem. Zakaj bi izbiral težke poti, če je pohajkovanje prijetno. Dobro, da danes nisem rinil na vrh. Po robu Vršiča je v brezskrbnem pohajanju zelo dober občutek. Izlet je bil krasen. A le kaj se zadnje čase dogaja posebnega?
Bodi Srečen, ker je ljubezen vir moči, uživaj in prepoznaj vse dobro, ki je. Če nisi srečen, postani srečen. Kako pa to narediš, ko se pa dogaja toooooliko groznih stvari? Poišči vsa znanja, ki si se jih kadarkoli naučil, in ne pozabi na hojo, govorjenje in oblačenje; vso lepoto in čudežnost, ki jo lahko najdeš v svetu okoli sebe; vse dobre stvari, ki jih lahko vidiš in slišiš o drugih ljudeh in kaj drugi ljudje delajo; in vse dobre stvari, ki bi jih rad izkusil v prihodnosti. (*)
(*), Serge Kahili King
Živeča filozofija (Aloha International)