Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pršivec

Severno obzorje Bohinjskega jezera je njegovo. Mogočno pobočje se prav z jezerske obale vzpenja

Severno obzorje Bohinjskega jezera je njegovo. Mogočno, prepadno pobočje se prav z jezerske obale vzpenja visoko k nebu in šele z Rjave skale na Voglu, onstran jezerske kotline, kamor nas v nekaj minutah iz dolinske teme k sončnim višavam popelje sodobna žičniška naprava, presenečeni ugotovimo, da gre le za postaven predvrh mogočnega Fužinskega pogorja, ki nanj tam preko Debelega vrha, Mišelj vrha, Škednjovca in Hribaric v svoji vzvišeni legi pogleduje julijsko veličanstvo - Triglav. Vendar s predvrhom tokrat ne mislimo na nič manjvrednega, saj se pogovarjamo o enem najlepših razglednikov med številnimi, ki jih premore in se z njimi upravičeno hvali Bohinj. Prav zdaj, te dni, ko so ga pobelile prve snežinke in ga še vedno zlatijo poljane pozno jesenskega macesna, je obisk pri njem v podobo pravljice stkano doživetje.

Pršivec (1761 m)



Zasneženi Pršivec (desno) in megla nad Bohinjskim jezerom. Foto: Mitja Košir

Ker vemo, da stoji tik nad jezerom, vemo tudi, da je izhodišče za vzpon na njegov vrh v Bohinju, na vzhodni in zahodni jezerski obali. S Stare Fužine se ga bomo lotili po najbolj priporočljivi poti, ki nas bo popeljala od znamenitega Mihovca prek strme Klanice (717 m) in gostoljubnega Vogarja (1054 m) do planine Hebed (1193 m) in planotaste vzpetine Voket (1490 m). Tam je sproščenega sprehoda po gozdovju in goličavju konec, pred nami pa se visoko v nebo postavi s strmimi travami porasel greben, s katerega prav na vsakem koraku pogledujemo globoko na temno jezersko gladino in na strehe drobcenih hišic v Ukancu. Ko splezamo temu grebenu na zaobljeni rob imamo do plešaste Pršivčeve glave le še nekaj (dolgih) korakov. Zazdi se nam, kot da stojimo na vzvišeni točki sredi Bohinja. Na jugu vidimo vse, kar je najlepšega v verigi Spodnjih bohinjskih gora, na zahodu prelesti Komne, na severu Zlatorogovo kraljestvo s prestolom vrh Triglava, na vzhodu pa bohinjsko okno v gorenjski svet, Zgornjo in Spodnjo dolino s središčema Srednjo vasjo in Bohinjsko Bistrico.

Pot iz Ukanca sem gor je zahtevnejša, saj moramo najprej preplezati znamenito Komarčo, vendar se na vzhodni obali Črnega jezera (1320 m) oddahnemo in krenemo skozi Dol pod Stadorjem na planino Viševnik (1615 m), od tam pa skozi zlato macesnovo igličevje naravnost proti jugu, mimo prepadnega vhoda v Majsko jamo, eno od čudes Pršivčevega kraškega podzemlja, in po škrapljastem svetu na bližnji razgledni vrh. Na planino Viševnik seveda lahko pridemo tudi s Planine pri Jezeru (1453 m), po kratki, vendar strmi poti, zapriseženi pustolovci, ki jim niso mar pomanjkljive markacije in zaraščene stezice, pa se bodo na Pršivec morda podali preko Gorenjega Viševnika (1728 m) in mimo Brezna pod gamsovo glavico (še en vhod v Pršivčevo notranjost, ki menda beli dan spet zagleda pri slapu Govic tik nad jezersko obalo nasproti južno stoječe Naklove glave).

Tistim bolj zagnanim in z alpinističnimi izkušnjami dobro opremljenim pa naj zgolj namignem, da pripelje na vrh Pršivca iz Ukanca strma, izpostavljena, predvsem pa zelo zahtevna lovska stezica, ki seže navpik in povprek po vsem južnem ostenju in išče prehodov ob Štumfarjevem grabnu prek skalnih pragov in strmih travnatih vesin. Kdor ni gotov, da sodi med omenjene raziskovalce, naj si za to pot omisli spremstvo gorskega vodnika. Bo lepše in varneje.

O Pršivcu za vsakogar preberite več v knjigi Tineta Miheliča Bohinjske gore (Sidarta, 1995), v knjigo Vladimirja Habjana Manj znane poti slovenskih gora (Sidarta, 1999) pa poglejte, kako na Pršivec naravnost z juga.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti