Radio Dur - Miha Pavšek: Tokrat nas je za spremembo prve delovne dni po novem letu pričakalo megleno vreme, ki se sicer tako rado naseli za vikende. Lepo bo tudi prihodnje dni, a iz dneva v dan topleje, predvsem v višinah.
Gorniška popotnica
Za konec tedna bo nad nami za nekaj dni zavladalo zahodno vreme. Njegova temeljna značilnost je, da ni prav nič zimsko, bo pa kar nekaj sonca (upajmo, da tudi spodaj), predvsem pa na sončni, torej »naši« strani Alp. To ni tako slabo, da le nimamo opravka z meglo. V osrednjih in severnih Alpah in ponekod po nižinah zahodne Evrope pa zna biti ta zahodnik občasno tudi premočan. Dobra stran otoplitve v višinah je ta, da se bo obilica snega, ki ga je namedlo okrog božiča končno le sesedla. Verjetno pa je bila nesreča s snežnim plazom ob koncu lanskega leta, v kateri je žal preminil eden naših najboljših poznavalcev tega naravnega pojava in hkrati tudi velik gorniški prijatelj avtorja teh vrstic zadostno opozorilo, da smo se izognili novim podobnim vsaj v zadnjem delu novoletnih praznikov.
Seveda velja zato še vse do konca snega v pozni pomladi spremljati podatke prijateljev s terena in poročila ter opozorila Službe za sneg in plazove pri ARSO. Za konec tedna naj torej spet velja stari gorniški vzklik »Na gore", a seveda s pametjo in primerno opremo ter izkušenostjo. Če kdaj, potem sedaj drži pregovor, "da nor ni tisti ki gre gor, temveč tisti, ki bo ostal dol". Ker smo januarja, ki je statistično gledano najhladnejši mesec v letu ne pozabite, da bo soncu navkljub v osojnih legah del dneva še pošteno mrzlo, zaradi tega in vetrov ob zadnjem sneženju pa je tam tudi snega bistveno več, posebej v Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah. Odločitev o tem, po kateri strani hriba se boste povzpeli na njegov vrh ali pa le prečili njegova pobočja, vam je torej povsem prepuščena. Za "martinčkanje" bo seveda primernejša prisojna stran, za smučarje pa osojna.
Med manj prijetna gorniška "opravila" sodita tudi hoja in smučanje prek območij s kložami. Kloža je rahlo do zelo trdno sprijet sneg, navadno zaradi vetra. Ta je do neke mere podoben skorji, ki pa se je na spodnji strani drži še bolj ali manj debela plast nepredelanega snega. Na privetrni strani gora so pogostejše trde, na odvetrni pa mehke klože. Če trda kloža morda še drži smučarja pri vzpenjanju, pa ga mehka zagotovo ne, pri obeh vrstah pa je najtežje pohodnikom, saj se jim pošteno vdira. Pri hoji prek trde klože je prvi hip še videti, da bo vzdržala našo težo, ko pa hočemo narediti korak naprej, se predre in že smo do kolen ali še globlje v snegu. Hoja prek takih območij je vsaj še enkrat bolj naporna in zamudna, čeprav si pri tem lahko nekoliko pomagamo s smučarskimi palicami. Smučanje prek mehke klože še nekako gre, pri trdi pa ni prav nič prijetno. Sredi zavoja se nam namreč pri prenosu obremenitve na spodnjo smučko sneg nenadoma vdre in hip zatem se že lahko prekucnemo, seveda z nahrbtnikom in vso ropotijo v njem vred v globok sneg.
Če zanemarimo dobro turno smuko in lažje napredovanje pri hoji pa so klože vir motenj za sprožitev snežnega plazu, saj so nekakšni otoki nestabilnosti v sicer dobro predelani in stabilnejši okoliški snežni odeji. Iz prej naštetih razlogov se moramo torej izogibati območij s kložami, sicer pa jih prečimo na najožjem mestu, v manjših skupinah ali posamič z ustrezno varnostno razdaljo. Kadar nas pri prečkanju pobočja spremljajo čudni zvoki (vuuum, bruum ipd.), se občasno posedemo za nekaj cm ali pa se v naši bližini vzporedno z našim napredovanjem celo širi ozka razpoka, je to več kot jasno opozorilo, da moramo storiti nekaj za svojo varnost. Nestabilnost na območju klož izvira iz dejstva, da so na sneg delovale zunanje sile (predvsem veter, deloma tudi sonce), ki popolnoma porušijo ravnovesno stanje sil v snežni odeji.
Vezi med posameznimi snežnimi plastmi popustijo in včasih je potrebna za sprožitev plazu le še manjša dodatna obremenitev, ki jo predstavljata pohodnik ali pa smučar. Kjerkoli boste že »kolobarili« za konec tedna, ne pozabite na previdnost in preudarnost. Morda je čar ture ravno v tem, da poiščete »šibke« strani gore, to je za vzpon in spust načinu gibanja primerna in varna območja in se »prigoljufate« na njen vrh. Pri tem poskušajte tvegati čim manj oziroma do tiste mere, ko je tveganje še sprejemljiva ali pa ga lahko z določenimi ukrepi celo zmanjšate. Vedno pa je potrebno tudi nekaj sreče in naj bo te in lepih doživetij v gorah tudi v letošnjem letu čim več!
Gorniški pozdrav, Miha