Vitek stožec, ki s "foušijo" zre v veličasten greben Košute. Verjetno se počuti zapostavljenega in odrinjenega. A za obisk se mu ni treba bati.
Planina Korošica (1554 m) in Košutica (1968 m)
Še ena Baba
Vitek stožec, ki s "foušijo" zre v veličasten greben Košute. Verjetno se počuti zapostavljenega in odrinjenega. A za obisk se mu ni treba bati.
Vedno ostajam optimist in kljub zadnjim dnem, upam, da se nam obeta lepa jesen. Resnično ni lepšega, kot se v jasnem, sončnem vremenu povzpeti nekam v višave ter opazovati svet pod seboj. Če nas obdajajo tople temperature, modro nebo in rumeneči macesni, je svet zgolj še lepši.
Kljub temu, da je planšarska sezona pri koncu, se bomo tokrat odpravili na Planino Korošico, od tam pa naprej na Košutico, ki je skoraj dvatisočak. Stožčasta oblika visoke Košutice, ki osamljeno stoji za grebenom Košute, izgleda kot njen stražar. In tako kot vse gore v Karavankah je tudi Košutica na severu prepadna, a tudi njena južna stran ne kaže ravno mile podobe; a do njenega vrha vodi "luštna" pot.
Izhodišče današnjega vzpona je zadnji levi ovinek tik pod mejnim prehodom Ljubelj. Avto pustimo v prijazni senci na drugi strani cestišča, lahko pa z glavne ceste zavijemo desno na makadamsko pot, ki je že začetek vzpona na Korošico. Po 100-tih dolžinskih metrih ceste je tudi možno parkirati. Naj opozorim, da pot ni označena, vendar je tako jasno in nazorno speljana, da ne morete zgrešiti. Da ste na pravi poti, vas spodaj sicer opozori tabla s puščico "Korošica". Pot se v zložnih okljukih prijetno dviguje skozi bukov gozd, tam nekje, na enem od robov, pa vas čaka tudi klop"ca, ki vam nudi pogled na Bornovo pot proti Prevali, Begunjščico in Zelenico. Malo višje boste prečkali ogrado, kar vam bo dalo vedeti, da ste prišli do planine. No, do koče je še približno 20 minut pretežno zložne hoje. Na planini Korošica se pasejo tako govedo, kot tudi konji. Morda bo objava našega izleta kanček prepozna, a nič zato. Se boste pa drugo leto na Korošico odpravili v visokem poletju in si privoščili kislo mleko in okusne žgance.
S Planine Korošica je do vrha Košutice uro in pol. Premagati je treba malenkost več kot 400 metrov višinske razlike. Na vrh se bomo povzpeli po nezahtevni poti, ki je dostopna vsem. S planine se spustite v vrtačo in se usmerite direktno preko travnika navzgor, kjer boste naleteli na kamnito stezo, ki vas bo usmerila levo. Markacij nikar ne iščite. Nanje boste naleteli šele na vrhu grebena, oz. tik ob državni meji. Sledil bo strm vzpon skozi pritlikave borovce in travnike, kočo na planini pa boste ves čas gledali pod seboj. Če vas bo na Korošici kdo čakal, bo lahko ves čas spremljal vaš korak. Tik pod vrhom bo potrebno parkrat uporabiti roke in že boste na zahodnem vrhu Košutice, kjer sta tudi vpisna knjiga in žig. Možici na vrhu vas bodo opozorili, da ima Košutica dva vrhova; zahodnega in vzhodnega. Loči ju škrbina, kjer so tudi potrebna varovala, sicer bi bilo plezanje lahko dokaj nevarno. Vzhodni vrh je približno meter višji od zahodnega, če prištejemo še višino možica pa še malce več.
Tisto čudovito, jasno soboto mi je Košutica postregla z enkratnim razgledom: v vsej svoji severni divjosti se mi je pokazal greben Košute; Tolsta Košuta, Košutnikov turn, Ostrv, Tegoška gora, Kladivo in nasproti Košutice Veliki vrh. Vmes je le Hajnževo sedlo. Pogled proti zahodu se je ustavil na Begunjščici, smučišču Zelenica, Palcu, Vrtači in povsem zadaj s povsem drugačno obliko Stol. Stol, ki tokrat resnično izgleda kot stol oz. še bolje ležalnik.
Če si želiti nekaj adrenalina pri sestopu nazaj na Planino Korošico, potem je za vas vsekakor sestop do Hajnževega sedla, kjer poteka zavarovana pot, ki pa ni markirana. Krušljiv in zračen greben zahteva veliko mero previdnosti. Ta sestop vsekakor ni za vrtoglave.
Če ste se na izlet odpravili z družino, pa priporočam sestop po poti vzpona. Za vami je še en lep izlet, nezahteven vzpon na goro, ki se imenuje tudi Ljubeljska Baba. Ampak, a veste kaj je čudno? Gorá, ki v svojem imenu nosijo besedo "baba" je v naših gorah ogromno, in večina od njih je na vrhu nekako razklana oz. ima dva vrhova. Poraja se mi vprašanje, zakaj?
