Razgled pomirjajoč za dušo in razbijajoč za srce.
Ciprnik (1745 m)
Skrit, a ne osamljen
Skriti vrh, ki ga obišče ogromno planincev in tujih turistov. Razgled pomirjajoč za dušo in razbijajoč za srce.
Razgledni vrhovi običajno stojijo kot osamelci, ki pogledujejo proti mogočnim vršacem Julijskih Alp, in imajo več kot 1000 metrov nižjo nadmorsko višino kot njihovi skalni bratje. Najvišji vrhovi so skriti v osrčju pogorja, z izjemo nekaterih, ponavadi niso vidni iz doline. Če se peljete z avtom proti Kranjski gori, Vas na levi strani ves čas spremlja gozdnato predgorje. To slemensko sredogorje skriva kar nekaj razglednikov, z vrha katerih se da opazovati magično moč mogočnih Julijcev. In na enega od njih se bomo danes povzpeli tudi mi. Pot si bomo rahlo olajšali, kar pa ne pomeni, da se jo sme podcenjevati. Ravno nasprotno! Bližje nam bo vrh, težje bo postajalo, a končen napor bo poplačan s fenomenalnim razgledom.
Pa pojdimo na Ciprnik!
Ciprnik je 1745 metrov visok vrh, ki se skriva za Vitrancem, torej leži nad kranjskogorskimi smučišči. Do vrha Vitranca se lahko odpravite kar po pešpoti ali po smučišču, vendar mislim, da se boste strinjali z menoj, da ni bolj duhamorne in naporne hoje, kot hoja po smučišču. Zato vam prijazno predlagam sledeče. Enosmerna vozovnica za sedežnici Vitranc I. in II. stane 1000,00 tolarjev, popelje vas pa do Doma na Vitrancu, 1576 metrov. Od tam naprej je markirana pot grebenska pot No.13 preko Vitranca na Ciprnik; približno eno uro hoje. Kmalu na začetku izgubite kar nekaj na višini, potem pa se začne pot lepo vzpenjati proti vrhu. Zgrožena sem opazovala bolane iglavce ob poti; visokorasli, a izgledali so kot viharniki. Posušeni oz. z rjavimi vejami. Srce me je bolelo, ko sem gledala kruto propadanje narave in se spraševala od kod prihaja onesnaženje, ki povzroča propad. V delu poti se odpre pogled proti Planici, odkoder tudi pride markirana pot. Tik pod vrhom je pot kar zahtevna. Hodimo namreč po sredogorju, med macesni in pritlikavami borovci, med ruševjem, kjer se že kažejo prve skale. Vendarle se gibljemo na meji visokogorja. In ravno te skale otežijo del tik pod vrhom, kjer je skalna zaplata, gladka kot steklo. Potrebni so dobri čevlji, ki se oprimejo podlage. Če vas je strah, vam predlagam, da tik pod zaplato skrenete desno in nadaljujete po mehki zemlji med borovci. Pot je malenkost daljša, a bolje par korakov več, kot pa delo za gorske reševalce.
Na vrhu Ciprnika je skrinjica, z vpisno knjigo, žiga žal ni. Dva domačina sta tisto soparno soboto na vrhu rekla: "Dež bo. Muhe so!" In res jih je bilo, ogromno. Toliko, da sem se v parih minutkah pobrala z vrha. Kljub temu, da je razgled več kot čudovit: od leve vas bodo nagovorile Frdamane police, Špik, Škrlatica, Razor, Prisank, Mala Mojstrovka, pred njo razglednik Slemenova Špica, Velika Mojstrovka, Travnik, Šite, Jalovec, Visoka Ponca. Markantni Jalovec, s svojimi 2645 metri, je, vsaj zame, najlepša slovenska gora; gora, ki je tudi v logotipu Planinske zveze Slovenije. So že vedeli zakaj!
Spust do vrhne postaje sedežnice poteka po poti vzpona. Tam lahko obiščete tudi Dom na Vitrancu. A nazaj v dolino se ne bomo peljali, temveč bomo šli peš. Pod sedežnico se kot kača vije ozka stezica, ki vas pripelje do vrha tekmovalnega poligana Podkoren. Tam zavijete desno in se preko smučišča spustite do izstopa nove štirisedežnice. Naj vas opozorim, da je hoja po smučišču zahtevna zaradi strmine. S smučmi je to seveda bistveno lažje, a snega zaenkrat še ni. Do Kranjske gore se odpravite po pešpoti. Druga varianta je, da zjutraj kupite karto za sankanje in se po sankališču Besna Pehta spustite v dolino. Še kanček adrenalina za zaključek!
Če se boste v dolino odpravili peš, boste lahko opazovali vragolije downhill kolesarjev, ki imajo na območju smučišča urejeno progo.
Tura na Ciprnik ni povsem nezahtevna, saj je tik pod vrhom in pri sestopu potrebna velika mera previdnosti. Želim si le, da vam bo uspelo omenjeni izlet izvesti na lep in jasen dan. Upam, da se nam obeta živopisana in lepa jesen.
