Tudi tako je dr. Julius Kugy označil naš današnji cilj. Zanj je bila to najmogočnejša gora Julijcev. Njegov greben se dobesedno pne v nebo. Nobeden od dostopov ni povsem enostaven. Mi se bomo danes nanj povzpeli z najprijaznejše strani, z juga, s planine Pecol.
Montaž oz. Poliški špik (2753 m)
Orjaški zmaj
Tudi tako je dr. Julius Kugy označil naš današnji cilj. Zanj je bila to najmogočnejša gora Julijcev. Njegov greben se dobesedno pne v nebo. Nobeden od dostopov ni povsem enostaven. Mi se bomo danes nanj povzpeli z najprijaznejše strani, z juga, s planine Pecol.
Preko mejnega prehoda Rateče se odpeljemo proti Trbižu in zavijemo levo, proti Nevejskemu sedlu, kjer je smučarsko središče. Na sedlu zavijemo desno v 6 kilometrski, strmi klanec, asfaltiran, ki nas pripelje na planino Pecol na višini 1502 metra. Za vzpon na Montaž se odpravimo proti koči Brazzà, ki jo ves čas vidimo pred seboj na travnatem pobočju. Pri koči nas odcep usmeri levo preko travnatih pašnikov. Sprva pot poteka skoraj po ravnem preko rahlo valovitega pašniškega področja. Če boste dovolj zgodnji, vas bodo z žvižgi pozdravili svizci, veliko srečo boste pa morali imeti, da bi kakšnega videli, kaj šele ujeli v fotografski objektiv. Strmina poti počasi narašča. Vzpenjamo se proti Škrbini vrh Strmali. Na začetku poti Škrbina izgleda blizu, a vse skupaj je le optična prevara. Zaradi Montaževega masiva le-ta izgleda blizu, a do nje je dve uri hoda, višinske razlike približno 700 metrov. Tik pod Škrbino pot zavije desno ter preči majhno melišče. Tistega zgodnjega jutra, ko smo se s prijatelji podali na Montaž, so nam pot preko melišča in čez prvo skalovje kazali kozorogi. Cela družina jih je bila, z mogočnim očetom na čelu. Melišče doseže skalovje, močno razčlenjeno, zato ga ni težko preplezati, kljub temu, da so deli brez varoval. Kmalu bomo na desni strani zagledali markacijo oz. odcep na pot Leva, znamenito, razgledno, zelo zahtevno zavarovano pot (ferato) preko polic Poliških Špikov do Špika Hude police, kjer smo bili prejšnji teden. Pobočje nad nami je skrotasto in gruščasto. Prečimo melišče; vzpenjanje je precej naporno in potreben je previden in trden korak. Nad meliščem imamo dve možnosti: ali se povzpnemo do travnatega pobočja, kjer na izpostavljeni polici pod nami zazijajo divji prepadi severne stene; ali pa se povzpnemo po t.i. Pipanovi lestvi. Scala Pipan je bila postavljena pred več kot 40. leti, omogoča pa nam vzpon iz melišča na greben, ki je 60 metrov navpično nad nami. Osebno se mi zdi lestev brez veze. Bolje bi bilo, če bi bila postavljena običajna varovala. Lestev je odmaknjena od skale, poleg poteka tudi "zajla" in samovarovanje je nujno. Občutek pri vzpenjanju ni nič kaj prijeten, saj se ob vsakem koraku lestev rahlo strese. Ne znam si predstavljati kako je, če je na lestvi 10 ali več oseb naenkrat. Nad lestvijo je kamnito pobočje in proženje ter padanje kamenja nekaj povsem običajnega. Uporaba čelade je torej nujna! Vrtoglavi se tega dostopa izogibajte.
Na grebenu se naslonite na skale in si poglejte dolino Zajezero z večnim ledenikom globoko pod nami. Dih jemajoča severna ostenja, z razbrazdanimi stenami, policami, grapami in žlebovi, velikanskimi melišči in večnim snegom; divji, a tako privlačen svet. Pot po grebenu ni izpostavljena, čeprav je le-ta ozek. Če si želite nekaj adrenalina, lahko pri vzponu ali sestopu preplezate nezavarovan kamin. Prav bodo sicer prišle dolge roke in noge.
Greben je zelo razgleden, kulminacija tega pa je vrh Montaža. Razgled, ki jemlje sapo!
Na vrhu morda ne boste sami; morda vam bodo družbo delali kozorogi. Čudila sem se jim in se spraševala, kaj vraga ližejo ven iz peska. Ja no, morda je mati narava kdaj tam od koga kaj zahtevala, in je ostalo nekaj soli.
Če boste sestopili po poti vzpona, vam priporočam, naj vas ne premami lepo spodnje melišče za hiter spust, temveč se spustite do Škrbine vrh Strmali ter si z roba oglejte neskončno globoko dolino Dunje, ter zahodno steno Montaža, steno preko katere poteka zavarovani dostop do bivaka Suringar, od katerega vodi alpinistični vzpon preko Findeneggovega ozebnika na vrh. A ta del stene je namenjen plezanju tistih, ki so za to usposobljeni. Za vzpon in sestop boste potrebovali med 6 in 7 ur.
Montaž ni družinska tura, nikakor! Ravno nasprotno! Je zahtevna in planinec oz. gornik potrebuje nekaj plezalnih spretnosti. Ni gora za vsakogar, vendar ker me je s svojo divjo lepoto povsem očaral, sem sklenila, da te lepote podelim z vami. V višku planinske sezone je skok v pravo visokogorje visokoenergijska hrana za lačno dušo.
