Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Slovenski veliki leksikon

torek, 4. januar 2005, ob 05:51, Franci Savenc, ogledov: 3239

Mladinska knjiga, 2. del, HO, 833 strani; izbor/predstavitev planinsko zanimivih gesel

Slovenski veliki leksikon

2. del. H – O. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004. 833 strani


Slovenski veliki leksikon je prvi izvirno zasnovan splošni leksikon na Slovenskem, saj je v celoti plod dela domačih avtorjev in se ne nanaša na nobenega tovrstnih tujih leksikonov. Svet in nas v njem prikazuje s stališča Slovencev, kar pomeni, da ponuja informacije na način, ki ga pričakujejo in potrebujejo slovenski uporabniki. Veliko splošnih pojmov dodatno razlaga s slovenskimi primeri.

Leksikon bo na poljuden način, v besedi in sliki, v treh obsežnih zvezkih predstavil temeljne poje z vseh področij človekove civilizacije. Prikazal bo tudi množico svetovnih osebnosti in pri tem ni spregledal imen sodobnikov. Posebej je v leksikonu poudarjen delež Slovencev doma in v svetu. V njem bo opisanih 58.000 gesel, 1200 barvnih in črno-belih fotografij ter 1000 barvnih in črno-belih risb. Dodanih je okoli 200 barvnih zemljevidov in 250 preglednic itd.

Drugi zvezek zajema gesla od črke H do O. Tudi ta knjiga je bogata različnih gesel s področja alpinizma in je prava zakladnica informacij za to področje. Od pojmov in predmetov so le himalaízem in pomembnejše slovenske odprave v Himalaji, jekleníca, kamín, klìn, navéza, odpráva in oprímek.

Med svetovnimi gorami in gorstvi so omenjeni Híndukuš (Afganistan in Pakistan), Híngan (Mandžurija), Jannu (Himalaja), Júžne Álpe (Nova Zelandija), Karakórum (Srednja Azija), Kordiljêre (potekajo vzdolž zahodne obale Severne Amerike in so najdaljše gorstvo na svetu), Kunlun Shan (Tibet), Mahabhárat (Nepal), Mount Kenya (ugasli vulkan v Keniji, naravni park, zaščitena svetovna dediščina pri UNESCO), in predvsem osemtisočaki, t.j. 14 najvišjih vrhov v Himalaji: Mount Everest (8848 m, najvišja gora na svetu), K2 (8611 m, druga najvišja gora na svetu), Kangčendzenga (8598 m, tretja najvišja gora na svetu), Lhotse (8516 m, z južno steno, eno najtežjih že preplezanih na svetu), Makalu (8463 m), Cho Oyu (8201 m), Dhaulagiri (8167 m), Manaslu (8156 m), Nanga Parbat (8126 m), Anapurna (8091 m), Gašerbrum I (ali Hidden Peak, 8068 m), Broad Peak (8047 m), Gašerbrum II (8035 m) in Shisha Pangma (8012 m).

Med evropskimi vrhovi lahko najdemo podatke za naslednje gore: Hochalmspitze (3360 m, Koroška), Jungfrau (4158 m, ki jo opisuje že Franc Saleški Finžgar, Švica), Linard (3410 m, Švica), Lyskamm (4527 m, Švica), Marmolada (3343 m, najvišji vrh italijanskih Dolomitov, smučišča do 2752 m), Matterhorn (ali Monte Cervino, z značilno obliko strme piramide, 4478 m, na meji med Italijo in Švico), Mönch (4099 m, Švica), Mont Blanc (ali Bela gora, 4807 m, najvišja v Alpah), Mulhacén (3482 m, najvišji vrh Iberskega polotoka).

Na področju naše države pa so navedeni podatki za naslednje gore, hribovja in doline: Hrúšica, prek katere je vodila pomembna rimska cesta, Ídrijsko hribôvje, v osrčju katerega so v Idriji pred 500 leti našli živo srebro, Jálovec (2645 m) je po anketi v Planinskem vestniku najlepša slovenska gora in tudi simbol slovenskih planinskih organizacij, Jávorniki so do 20 km dolgo in do 15 km široko kraško hribovje nad Cerkniškim poljem, Jelôvica je neposeljena gozdnata planota, južno od Save Dolinke, z najvišjim Partizanskim vrhom (1411 m), Jezêrsko je gorska pokrajina na severni strani Kamniških Alp, ki je do l. 1918 pripadala Koroški, Júlijske Álpe so visokogorska alpska pokrajina, ki se deli po črti Kranjska Gora – Vršič - dolina reke Soče na Vzhodne, z najvišjima vrhovoma: Triglav (2864 m) in Škrlatica (2749 m), ter Zahodne, z najvišjima vrhovoma na italijanski strani: Montaž (ali Špik nad Policami, 2753 m) in Viš (2666 m), Kámniško-Savínjske Álpe z najvišjim vrhom Grintovec (2558 m) so visokogorska alpska pokrajina nad ledeniškimi dolinami Matkov kot, Logarska dolina, Robanov kot ter rek Kokre in Kamniške Bistrice, Kanín je visokogorsko pogorje ob slovensko-italijanski meji z najvišjim vrhom Visoki Kanin (2587 m), kjer so na Kanínskih pôdih visokogorska smučišča in najgloblja kraška brezna pri nas: Čehi II, Črnelsko brezno na Goričici (1198 m) in Vrtiglavica, z najdaljšo vertikalo na svetu (643 m), Kanjávec (2568 m) je najvišji cilj slovenskih turnih smučarjev, Karavánke so več kot 100 km dolgo gorovje med Slovenijo in Avstrijsko Koroško; prek njih in pod njimi vodijo pomembne prometne poti: prelazi Korensko sedlo, Ljubelj in Jezerski vrh ter avtocestni in železniški predor; najvišji vrh je Stol (2236 m), najzahodnejši dvatisočak pa je Képa (2139 m), Kóčna (Vzhodna, 2475 m, Zahodna, 2540 m) je 2. najvišji vrh Kamniških Alp, Kolôvrat je hribovje na zahodni strani doline ob srednjem toku Soče z najvišjim vrhom Kuk (1243 m), znan po bojih v 1. svetovni vojni, Kómna je visoka kraška planota na jugu Julijskih Alp s številnimi planinskimi potmi in Domom na Komni (1520 m), Konjíška gôra je pogorje z najvišjim vrhom Stolpnik (1012 m) nad Slovenskimi Konjicami, Košenják (1522 m) je hribovje v severnem delu Pohorskega Podravja, Košúta je dolg gorski masiv na meji med Slovenijo in Avstrijo v osrednjem delu Karavank z najvišjim vrhom Košutnikov turn (2133 m), kjer so bile nekdaj na južni strani številne planine, Kozják (tudi Kobansko) je hribovje na meji med Slovenijo in Avstrijo nad Dravsko dolino; slovensko prebivalstvo prebiva tudi na severni strani hribovja, Krédarica (2541 m) je neizrazita vzpetina med Triglavom in Rjavino; blizu je naš najvišji planinski dom, Triglavski dom (2515 m) z meteorološko opazovalnico ter novo Kapelo Marije Snežne, Krímsko-Mókrško hribôvje leži južno od Ljubljanskega barja; globoka dolina Iškega Vintgarja deli hribovje na vzhodni del z Mokrcem (1059 m) in zahodni del s Krimom (1107 m), Kríški pôdi so kraška planota na južni strani Razorja in Stenarja; v kotanjah so tri majhna ledeniška jezera (2154 m, najvišja v Sloveniji), Kŕn (2244 m) je izredno razgledni vrh nad dolino ob srednjem toku Soče, pod vrhom je Gomiščkovo zavetišče; med 1. svetovno vojno so bili tu hudi boji med avstrijsko in italijansko vojsko, Ložníško gričévje je razgibana gričevnata pokrajina med Spodnjo Savinjsko dolino in Velenjsko kotlino s kraško jamo Pekel na južnem robu, Mángart (2679 m) je gorski masiv v zahodnem delu Julijskih Alp, na katerega je speljana najvišja (2055 m) cesta v Sloveniji, Martúljek je gorska pokrajina pod Špikovo gorsko skupino, uradno najlepšim pogledom na skupino slovenskih gora, Menína je kraška planota med Zadrečko, Tuhinjsko in Motniško dolino z najvišjim vrhom Vivodnik (1508 m), Mežákla je neposeljena gozdnata kraška planota med Zgornjesavsko dolino in dolino Radovne z najvišjim vrhom Jerebikovec (1593 m), Mójstrovka (2366 m) so trije gorski vrhovi zahodno od prelaza Vršič, Nános je kraška planota nad vzhodno Vipavsko dolino z najvišjim vrhom Suhi vrh (1313 m), Ojstríca (2350 m) je najvzhodnejši vrh Savinjskih Alp in po anketi v Planinskem vestniku naša druga najlepša gora; na južni strani sta Kocbekov dom in Kocbekovo pašniško zavetišče, Ólševa je gorski hrbet Karavank nad Zgornjo Savinjsko dolino z najvišjim vrhom Govca (1929 m); na jugozahodnem pobočju je paleolitsko jamsko najdišče Potočka zijalka,

Od tujih alpinistov so omenjeni le štirje.
Jamáda Noboru (1950–89) je japonski alpinist; preplezal je 14 osemtisočakov, bil je 3-krat na Mount Everestu (1983, 1985, 1988); opravil je prvenstvene vzpone na Dhaulagiri I, 1978 in 1982, Langfang Ri, 1981, Mamostong Kangri, 1984, K2, 1985 (brez kisika), Manaslu, 1985 in Čo Oju, 1988 (oba v alpskem slogu).
Kukuczka Jerzy (1948–89) je poljski alpinist; preplezal je več prvenstvenih smeri, kot drugi na svetu je prišel na vse osemtisočake: na 11 vrhov je splezal v novih smereh, na 4 prvi pozimi. Napisal je dve knjigi: Na vrhovih sveta, 1990 in Moj navpični svet, 1995.
Kurtyka Wojciech (1947) poljski alpinist; preplezal je več prvenstvene smeri; je pionir dvoosebnih odprav in alpskega stila. Napisal je knjigo Stolpi Trango, 1990.
Messner Reinhold (1944) italijanski alpinist in pisatelj avstrijskega rodu; preplezal je več prvenstvenih smeri, prvi je preplezal vseh 14 osemtisočakov in prišel na Mount Everest brez dodatnega kisika, zagovarjal je in uporabljal prosto plezanje v Alpah, vplival na nove tokove v alpinizmu, napisal je več knjig, med drugimi tudi Everest, 1978 in Na meji smrti, 1978.

Od slovenskih alpinistov pa:
Húmar Tomaž (Ljubljana, 18.2.1969) je opravil ok. 1200 vzponov, več kot 60 prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah, Švici (Eiger) in Himalaji (južna stena Dhaulagirija, zahodna stena Nuptseja, severozahodna stena Ama Dablama, severozahodna stena Bobaja, vse v alpskem slogu).
Jéglič Janez (Ljubljana, 18.5.1961 – 31.10.1997, Nuptse) je preplezal 1400 smeri, 85 prvenstvenih v Andih (vzhodna stena Fitz Roya, jugovzhodna stena Torre Eggerja, severna stena El Mocha, 3 smeri v vzhodni in južni steni Cerro Torreja), v Himalaji (zahodna steno Bagiratija III, zahodna steno Nuptseja, severozahodna steno Lobučeja) in v slovenskih Alpah. Opravil je vzpone po težkih smereh v Matterhornu, Grandes Jorassesu, El Capitanu, l. 1990 je bil tudi na Mount Everestu. Bil je član 12 odprav, 5 jih je posnel na film.
Jésih Pavla (Ljubljana, 10.5.1901 – 12.12.1976, prav tam) je bila članica Skale; preplezala je 19 prvenstvenih smeri v Julijskih Alpah (Rakova špica, Rogljica, Škrlatica, Travnik, Triglav, Veliki Draški vrh), večinoma je bila prva v navezi. Z Jožetom Čopom je l. 1945 prva preplezala Osrednji steber Triglava (zdaj Čopov steber).
Júg Klement (Solkan, 19.11.1898 – 11.8.1924, Triglav) je bil samohodec, preplezal je prvenstvene smeri v Triglavu, Razorju, Cmiru, Stenarju, Škrbini, Prisanku. Z idejo, da alpinizem krepi osebni in nacionalni značaj, je močno vplival na medvojne alpiniste. Njegova dela so objavljena v knjigah Zbrani planinski spisi, 1936 in Stene in smrt, 1997.
Karníčar Davorin (Jezersko, 26.10.1962) je presmučal velike stene in grape v Alpah, med drugim severovzhodno steno Eigerja, vzhodno steno Matterhorna, severozahodno steno Dolgega hrbta po Nemški smeri, Zaplotnikovo smer v Kokrski Kočni, severno steno Grintovca, Sinji slap pod Češko kočo. Prvi na svetu je smučal z vrha Anapurne 1995 in z vrha Mount Everesta 2000.
Káro Silvo (Ljubljana, 22.12.1960) je preplezal več kot 1000 smeri, med njimi 150 prvenstvenih v Patagoniji (vzhodna stena Fitz Roya, vzhodna in južna stena Cerro Torreja, jugovzhodna stena Torre Eggerja, severna stena El Mocha, Punta Herron, Punta Filip), v Himalaji (zahodna stena Bagiratija III), Grenlandiji (Nalumasortog) in v slovenskih Alpah. Opravil je vzpone po težkih smereh v Grandes Jorasses in El Capitanu, se vzpel na Broad Peak. Bil je član 14 odprav, nekatere ima posnete na film.
Knéz Franc (Celje, 15.7.1955) je bil član 14 odprav; opravil je več kot 2650 vzponov, mdr. 568 prvenstvenih v Severni in Južni Ameriki (El Capitan, Fitz Roy, Cerro Torre, Torre Egger, El Mocho), v Himalaji (Lhotse, Bagirati II, Meru, Brezimni stolp v Trangu) in v Evropi (Grandes Jorasses, Matterhorn, Eiger, Dru, Marmolada, Cine); dosegel je hitrostni rekord v severni steni Eigerja. Večino najtežjih prvenstvenih smeri je v slovenskih stenah preplezal prvi v navezi ali sam. Dvigoval je mejo težavnosti plezanja v slovenskih in azijskih gorah, od sredine 70. let 20. stol. je najbolj zaznamoval slovenski alpinizem.
Kózjek Pavle (Ljubljana, 15.1.1959) je opravil več kot 1000 vzponov, od tega več kot 100 prvenstvenih v slovenskih in tujih gorah in več zahtevnih solo vzponov. 2-krat se je vzpel na El Capitan (1984, 1985); v Himalaji je preplezal severno steno Jalung Kanga, 1985, dosegel je vrh Broad Peaka, 1986, Gašerbruma II, 1986, premagal je vzhodno steno Dhaulagirija, 1987, južno steno K2, 1988, južno steno do vrha Šiša Pangme, 1989, Mount Everest, 1997 (1. slovenski vzpon brez dodatnega kisika); vzponi v Andih: Cerro Torre (Peklenska direttissima), 1986, Chacrara (južna stena, solo), 1990 in 1993 (vzhodna stena), Huascarán (severna stena, solo) 1991, Chopicalqui (severna stena, solo) 1998.
Kugy Julius (Gorica, 19.7.1858 – 5.2.1944, Trst) avstrijski alpinist in pisatelj italijansko-slovenskega rodu; s slovenskimi vodniki (Andrejem in Jožetom Komacem, Antonom Tožbarjem, Antonom Ojcingerjem) preplezal ok. 50 novih smeri v Julijskih Alpah (Triglav, Škrlatica, Viš, Poliški Špik, Bavški Grintavec, Trentarski Pelc); plezal je tudi v Zahodnik Alpah (Monte Rosa, Matterhorn). Napisal ali uredil je 7 knjig, vse so tudi v slovenskem prevodu, mdr. Iz življenja gornika, 1924, Delo, glasba, gore, 1931 (oboje prevedla Lilijana in France Avčin, 1966, 1968), Pet stoletij Triglava, 1937 (prevedel Marjan Lipovšek, 1979).
Kunáver Aleš (Ljubljana, 23.6.1935 – 2.11.1984, pobočje Vrš nad Blejsko Dobravo) je preplezal prvenstvene smeri v slovenskih Alpah, mdr. Sfingo in pozimi Čopov steber v Triglavu. Bil je član in vodja več odprav v Himalajo, utemeljitelj slovenskega himalaizma (Anapurna II, Makalu, Lhotse, Manaslu); l. 1979 je ustanovil šolo za gorske vodnike v Manangu v Nepalu. Konstruiral in izpopolnjeval je alpinistično opremo. Je soavtor knjig Makalu, 1974 in Na vrh sveta, 1979; knjigi Aleš Kunaver, 1988 in Od Triglava do treh vrhov sveta je po njegovi smrti uredila Dušica Kunaver. Je avtor dokumentarnega filma Vzpon na Trisul, 1960.
Lúkič Marko (Maribor, 5.12.1969) je preplezal številne športne smeri X. in XI. stopnje v Evropi in Avstraliji, na pogled smeri z oceno 8a (IX+/X–). Državni prvak in zmagovalec pokala je bil l. 1989. Kot alpinist je preplezal prvenstvene smeri v vzhodni steni Fortalezze (La Gomera), južni steni Cerro Torreja, Nos v El Capitanu (v enem dnevu); pozimi Tuhinjsko smer v Travniku, prosto pa Žaumak v Vežici (IX+).
Matíjevec Vanja (Ljubljana, 14.10.1946) je opravil ok. 560 vzponov, od tega 50 prvenstvenih, v slovenskih, švicarskih in francoskih Alpah, mdr. je preplezal severno steno Jalovca, Frdamane police, Dufour Frehel v Mont Blancu, severno steno v Grandes Jorasses in Dru. Bil je član več odprav v Himalaji, mdr. je preplezal zahodno steno Trisula, zahodni greben Mount Everesta, 1979, južno steno Geto Peaka, južno steno Lhotseja. Prvi v Sloveniji je preplezal zaledeneli slap (Lucifer, 1979); l. 1987 je s padalom poletel z vrha Trisula.

Pripravil Ciril Velkovrh


Pregled je pripravljen dokaj podrobno, v kratkem pa bomo poobjavili še opise (upajmo da za večino) planinsko najbolj zanimivih gesel.

Komentiraj (1):

Bojan Leskošek, torek, 4. januar 2005, ob 16:00

Híngan, Kunlun Shan, Mahabhárat, Linard, Mulhacén? -- dokaj "zanimiv" izbor za *Slovenski* leksikon z 58000 gesli :)

In Everest je že nekaj let visok 8850m, če mu upoštevamo še sneženo kapo pa še kakšen meter višji.

eXTReMe Tracker