Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Svinjak

ponedeljek, 29. maj 2006, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 10172

Junija bo minilo deset let od mojega rednega objavljanja planinskih prispevkov v Našem stiku - prvi je bil namreč objavljen junija 1996 ...

PLANINARJENJE

Svinjak


Od kod mu takšno ime, ni znano, vendar zagotovo nima veze s »svinjami«. Tako pravijo poznavalci. Udomačeno ime »Bovški Matterhorn« je dobil zaradi nezgrešljive ostre špice, ki jo vidimo iz Bovca in zelo spominja na švicarski Matterhorn. No, z druge strani je bolj pohleven …

Lovim zadnje lepe dneve pred koncem prvomajskega dopusta. Avto pustim v Soči pred hišo prijaznega domačina. Prvih 400 višinskih metrov je soparnih. V nahrbtnikih imava z Ireno najnujnejše, pa vseeno nista ravno lahka. Nad opuščeno planino Lemovje je pot bolj razgledna, vidi se že opustošenje letošnjih plazov. Tako je tudi za robom v »kotlu«, kjer je planina Nad Sočo z lovsko kočo. Pozdravi naju glasen srnjak, ki laja in laja (v prihajajočo noč …).

Večer je (spet) idiličen: na prostem, za večerjo hrenovke, malo orehovca in en »pir«. Koprenasta oblačnost v daljavi počasi objema Lemež, Krnčico in Krn na drugi strani Soče. Tedenski napori me kmalu položijo v »posteljo«, to je star »modroc« na podstrehi, koča je namreč spodaj zaklenjena. Prav fletno je. Sveča dogori ravno do jutra …

Vstaneva zgodaj. Jutranja kava prav prija. Brez zajtrka jo ubereva v breg. Sprva je pot (prej brezpotje) prijetna, potem pa trčiva v razdejanje plazov. Težko se prebijava skozi. Na srečo je tega le kakih sto metrov. Po travah in snegu gre nato hitreje. Sonce prijetno greje, prav tako tudi debelega modrasa, ki ga skoraj pohodim! Na vrhu Pri Banderi se odpre razgled tudi na drugo stran. Bližnji Bavški Grintavec vabi, vendar nimava derez, zato se obrneva na drugo stran. Tam je nekje v daljavi mali kucelj – Svinjak ...

Začetni del grebena je prijeten, trave in mestoma sneg. Sestop z Vrha Ovčje planje je že strm, brodiva skozi ruševje. Na Špičici se greben obrne v desno, sestop je podoben kot prej. Ostri vrh obhodiva, potem pa skozi gosto ruševje stopiva na tretji vrh brez imena.
Pod nama je še v snegu prostrana dolina Osojnica, stena do tja pa mestoma rdeče krušljiva. Sonce tu in tam močno posije, zelo toplo je. Ravno ko že misliva, da je prečenje pri kraju, se odkrijejo težave: strmo ruševnato pobočje, ostra škrbina in strme izpostavljene trave … Ko sva spet na grebenu, gre lažje, vseeno pa se prečenje kar vleče. Tik pod vrhom zmotiva gada pri sončenju. Končno Svinjak! Saj je bil lep greben, izreden divji svet, vendar za hojo ne prav prijazen. Še dobro, da je bilo veliko snega, drugače bi bila to »ena velika ruševnata poguba«.

Temni oblaki so grozeči, a se naju usmilijo. Z vodo sva pri koncu, vročina je naredila svoje. Pozimi smo vajeni manj piti, zdaj bo težo cepinov in derez zamenjala tekočina. Sestop z vrha v dolino se izkaže za pravo kalvarijo. Suhega listja na trdi podlagi je toliko, da je vsak korak na meji padca. Kaj takega! Še dva dni po tem me bolijo meča … In kako sva prišla nazaj do avta? Dokaj enostavno, vendar čisto »na meji«, »poštopala« sva namreč prvega, ki je prišel iz gostilne. Žal sva šele med vožnjo ugotovila, da je bil očitno tam že dolgo …

Info: Svinjak, 1653 m, je vrh na severni strani Bovca. Dolgi greben, ki se začne ravno tam, vodi prek vrsto vrhov do mogočnega Bavškega Grintavca, enega najpomembnejših vrhov na Bovškem. Na Svinjak vodi le ena markirana pot, in sicer iz vasice Kal – Koritnica. Čeprav piše na tabli 3 h, vam bo 1200 višinskih metrov lahko vzelo tudi več. Vodnika: Gore nad Sočo (Sidarta) in Julijske Alpe (Planinska založba), zemljevid: Bovec (1 : 25.000).

Junija bo minilo deset let od mojega rednega objavljanja planinskih prispevkov v Našem stiku - prvi je bil namreč objavljen junija 1996 ... Vsem, ki ste me spremljali vsa ta leta, se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem za pozornost in vam želim srečno pot!

Vladimir Habjan

Komentiraj (9):

Primož Švigelj, petek, 2. junij 2006, ob 12:11

Vladimir piše:
"Od kod mu takšno ime, ni znano, vendar zagotovo nima veze s »svinjami«. Tako pravijo poznavalci."

Nekaterim se ime Svinjak zdi celo tako sporno, da trdijo, da je originalno ime Sovinjak.
No, jaz nisem med njimi. Če se pelješ od Žage proti Bovcu ali pa če vržrš pogled na Svinjak z letališča, naenkrat ta hrib nič več ne spominja na Matterhorn temveč na svinski rilec, oz. svinjsko glavo na krožniku. Tudi v starih nemških dokumentih je ob sliki (ne fotografiji) Svinjaka navedeno ime "Schweinkopf". Pa menda si ja Nemci niso sami izmislili takega poimenovanja?

LP Primož

Igor Zlodej, nedelja, 4. junij 2006, ob 19:57

V planinskem vodniku Julijske Alpe avtorja Tineta Miheliča za Svinjak, 1653 m piše: " Izvor nenavadnega imena ni pojasnjen, zagotovo pa ne drži dobesedna razlaga". Slišal oz. nekje sem pred leti prebral, da bi lahko bilo ime tudi iz imena Svitnjak. Namreč izza Svinjaka se prične svitati, delati dan, jutranji svit. Lahko pa je to ime dobil tudi zato, ker je svinjsko dolg pristop za relativno majhno nadomorsko višino. No na označen vrh se iz Kal Koritnice od korita pride tudi v manj kot 2 urah., ampak to velja za ta hitre.
Mogoče pa koga zanima zakaj sta na vrhu dve skrinjici za vpisne knjige? Naj pojasnim. Na mestu kjer je stala skrinjica našega PD Bovec je Gorniški klub Posočja postavil skrinjo v obliki Aljaževega stolpa, našo staro skrinjico pa odstranil oz. odvrgel v neposredno bližino. Mi smo potem novo skrinjico postavili v neposredni bližini na edino kolikor toliko trdno skalo še pred svečano otvoritvijo postavitve Aljaževega stolpa. (sponzor je bila občina Bovec, ker je lik Svinjaka v občinskem grbu, župan je iz....ampak to je že politika). Prav tako smo protestirali na ta nenavaden način postavljanja Aljaževih stolpov. Pisno smo obvestili UE Tolmin, občino Bovec, TNP, PZS, od vseh, razen od PZS smo tudi dobili pisne odgovore, ki so kar zanimivi.

Vladimir Habjan v prispevku pod fotografijami sprašuje: A kdo to zastopi? Fotografija je nastala v zaselku Lemovje nad vasjo Soča, markacisti PD Bovec s tem nimamo nič. Mislim, da je navedene oznake na hišo napisal vikendaš, ki se je tudi podpisal z B.B. (Branko Bergant). Glede zadnje fotografije "Poti miru v Posočju-Fundacija" pa lahko povem, da so s temi znaki označene poti, ki vodijo po ostankih Soške fronte. V konkretnem primeru oznaka označuje poti do avstrijskih položajev, mislim, da 3. obrambne linije na območju malega in velikega Čela pod vznožjem Svinjaka. Take oznake so na bovškem še ob oznožju Javorščka in Humčiča, pa verjetno še kje.

Prečenje od Pri Banderi, Vrh ovčjega vrha, Špičice, Ostrega roba do Svinjaka je lažje pozimi, ko je zoprno rušje pod snegom.

Vladimir Habjan, nedelja, 4. junij 2006, ob 22:51

Vprašanja pod slikami postavim včasih nalašč (tudi če poznam odgovor), da izzovem reakcijo. Tokrat je uspelo. Jeseniški gorski reševalec, katerega kolega je sedanji lastnik, mi je poslal pojasnilo glede kratic na domačiji v Lemovju, od koder so slike: TONEC (s poudarkom na E) se je včasih reklo pri hiši, J.O.K. so kratice predzadnjega lastnika, B.B. pa kratice sedanjega lastnika. Na hiši so že zamenjali streho, uredili vrt … »manjka še ogromno a počasi bo tudi to!« Poti miru v Posočju poznam, od kolega, ki je to bral, sem dobil cel kup spletnih povezav. Za opisano prečenje sva se nekoč dogovarjala z Borisom Mlekužem. Končno sem se spravil tja in res se mi zdi, da mora biti v snegu lažje kot v kopnem. Tudi sam se ne strinjam s postavljanjem raznoraznih zadev po vrhovih. Gore naj ostanejo "čiste". Hvala za pripombe in se kaj vidimo v hribih!

system, ponedeljek, 5. junij 2006, ob 09:25

"Poti miru v Posočju poznam, od kolega, ki je to bral, sem dobil cel kup spletnih povezav."

Dodajam jih še nekaj (nisem bil jaz) ...
Drustvo-soskafronta.si/...5
Drustvo-soskafronta.si/...71
Cr.nps.gov/...
Cr.nps.gov/...nrb40
http://www.chicora.org/conservation%20ethics.htm
http://aic.stanford.edu/pubs/ethics.html
http://www.cr.nps.gov/hps/tps/standards_guidelines.htm
http://www.cr.nps.gov/hps/tps/standguide/
http://www.icomos.org/venice_charter.html

(Franci, jih lahko, prosim, spremeniš v klikljive, da bodo bralci prebrali vsaj prvi dve?)

Marko Kern, ponedeljek, 5. junij 2006, ob 13:43

Henrik Tuma, Imenoslovje Julijskih Alp:
Sôvinjak (izg. Svínjak) 1637 m (Saurüssel!); iz S(o)vínjaka so Nemci prevedli Saurüssel; ime pa je kakor vas Svina pri Kobaridu in drugod od zviti, zaviti; ime velja za podnožje, zavito med strugo Koritnice in Soče."

Alojz Gašperčič, sreda, 7. junij 2006, ob 12:36

Ker mislimo, da je g. Zlodej svojo pripombo na temo Svinjak, zlorabil za obračunavanje z GK Gornjesoške doline, se postavljalci Aljaževa stolpiča na Svinjaku (Žagar Jožef, Čobec Darko, Gašperčič Alojz), čutimo dolžni dati pojasnilo.
V počastitev 110. obletnice Aljaževega stolpa je GK Gornjesoške doline lani postavil na gori Svinjak lično izdelan vpisni Aljažev stolpič. Ker deluje naš klub v občini Bovec in ker poteka občinska meja čez vrh Triglava, smo zaprosili občino za manjšo denarno pomoč, saj je gora Svinjak v njenem grbu, postavitev pa smo izvedli v okviru občinskega praznika.

Ni res, da smo odstranili vpisno skrinjo PD Bovec, ker je na tem mestu sploh ni bilo in tudi ni v naši gorniški morali, da bi uničevali tujo lastnino, pa čeprav so to, roko na srce mnogokrat zarjavele, zapuščene škatle, ki prej kvarijo kot pa lepšajo izgled naših gora. Na skali, kjer stoji sedaj stolpič, pa je še vedno vdelan žig PD Bovec, kateri je postal sedaj le še bolj opazen.
Tri ali štiri dni po postavitvi našega stolpiča je PD Bovec postavil zraven novo, bleščečo skrinjico iz nerjaveče pločevine.

Mi smo prepričani, da je bilo v stolpiču, kljub njegovi majhnosti, za vse dobromisleče obiskovalce naših gora, dovolj prostora tudi za vpisno knjigo PD Bovec.
Lep pozdrav

Igor Zlodej, sreda, 7. junij 2006, ob 14:46

Kot načelnik markacijskega odseka in predsednik PD Bovec sem dolžan podati pojasnilo k pripombi g. Alojza Gašperčiča. Z potmi, vpisnimi knjigami in skrinjami se ukvarjam že več kot 15 let in prav dobro vem kje je stala naša skrinja za vpisne knjige in koliko vpisnih knjig je bilo v njej zamenjanih. Iz arhiva markacijskega odseka, ki ga vodim sem ugotovil, da sta bila tako žig, kot skrinja nameščeni dne 27.07.2002 v času od 10.00 do 15.00 ure (poleg dela je vštet tudi čas prihoda in odhoda), na edino primerno trdno skalo, kjer je stala že desetletja prej. Delo sem opravil sam. Pri tem moram navesti, da vsa dela izvajamo z letnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor PD, potrdi pa občni zbor. Izvedba je močno odvisna od finančnih sredstev, ki jih imamo na razpolago, žal za te namene nimamo tako dobrega sponzorja kot ga ima Gorniški klub Gornjesoške doline. Poleg postavljanja skrinjic skrbimo tudi za obnovo markacij, čiščenje in urejanje planinskih poti. Dela izvajamo postopoma in zgolj naključje je botrovalo, da smo se odločili za zamenjavo stare in dotrajane skrinje le nekaj dni po postavitvi Aljaževega stolpa. V letnem načrtu je bilo to predvideno, dejansko pa sploh nismo vedeli, da je Aljažev stolp tam že postavljen.

Seveda v tem primeru ne gre za nikakršno zlorabo, še manj za kakršnokoli obračunavanje z Gorniškim klubom Gornjesoške doline. Smo pa bili in smo še nad takšnim početjem ogorčeni. Spominja nas na neke druge čase. Če bi nas obvestili, bi se mogoče celo dogovorili za skupno akcijo. Zadevo smo zatem obravnavali na našem upravnem odboru, v nadaljevanju pa o tem s pisno informacijo obvestili pristojne. Iz odgovora, ki smo ga prejeli od Ministrstva za okolje in prostor, konkretno iz Urada za graditev in sistem prostora med drugim piše: " Če je postavljalec "stolpa" , kot navajate v dopisu z njegovo postavitvijo posegel v vašo lastnino, torej je brez vašega soglasja odstranil vašo skirnjico, pa se to šteje za nezakonito ravnanje in zato lahko zahtevate vzpostavitev v prejšnje stanje oz. drugo ustrezno odškodnino. V primeru spora pa je za odločanje o takšnih stvareh pristojno sodišče". Iz odgovora UE Tolmin lahko med drugim preberemo: " če se takšna dela izvedejo na območju, ki je varovano na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave (zakon o TNP, Zakon o ohranjanju narave , Natura 2000), je potrebno takšna dela izvesti v skladu z pravili ravnanja, ki jih določa akt o varovanju takšnega območja". Nadalje iz dopisa, ki smo ga prejeli od zavoda RS za varstvo narave preberemo: " Postavitev skrinjic nikakor ni primerna na vrhovih, kjer ni markiranih poti. Pri določitvi mikrolokacije je potrebno predhodno sodelovanje z naravovarstveno službo, bodisi z Zavodom kot pristojno organizacijo za ohranjanje narave, ali, če gre za poseg znotraj TNP, z upravljalcem parka. V navedenih primerih že postavljenih skrinjic (Aljaževih stolpov, na Vrh Krnice, Babanjski Skedenj, Prestreljenik, Pod Pihavcem, Travniku) tega sodelovanja ni bilo".

Mnenja smo bili, da ni dobro mešati...., ker ponavadi potem še bolj smrdi. Je pa za obiskovalce te razgledne gore dokaj nenavadno, da sta tam postavljeni dve skrinji.

Upamo, da bo Zakon o planinskih poteh uredil tudi te zadeve, da ne bo prihajalo do podobnih primerov. Gore in vrhovi pa naj ljudi združujejo in ne razdružujejo.

S spoštovanjem do članov Gorniškega kluba Gornjesoške doline, ki je menda eden najbolj dejavnih, lepo pozdravljeni.

Aleksander Bjelčevič, sreda, 7. junij 2006, ob 18:03

Če prav razumem, je za postavljanje "ličnih" Aljaževih stolpov potrebno neko uradno dovoljenje, ki ga SGK Skala nima? Morda tudi nekakšno soglasje hribovske srenje (čeprav si dobro ne predstavljam, kje in kako bi nastalo).
Se opravičujem, če je ta tema že potekala.

Tone Marolt, torek, 3. april 2007, ob 13:57

Pravo, staro ime za to goro je Sovinjak!
Tako mu prav’jo staroselci...
Za primer - Spodnjim Bohinskim goram pravijo T’minci : Peči!

eXTReMe Tracker