Simpatična pot, primerna za pohodnike in kolesarje.
Sv. Mohor (952 m)
Kvadratni gozd v daljavi
Simpatična pot, primerna za pohodnike in kolesarje.
V okolici Kranja in okoliških vaseh je precej "kucljev", ki na žalost niso pretirano obiskani. Naš današnji pohod na Svetega Mohorja, je že eden takih. Vsaj enkrat letno je na Mohorju sicer precej obiskovalcev; tistega junijskega dne, ko se organizirata tek in gorsko kolesarjenje na ta 952 metrov visoki hrib.
Običajni vzpon na Mohorja se začne s Čepulj, kjer pri gostilni zavijete po klancu desno navzdol, kjer vas čaka urejeno parkirišče. S parkirišča se odpravite po markirani poti v strm začetni klanec, kjer pa se strmina kmalu položi in ponovno dvigne. Prav simpatičen klanec za gorskega kolesarja. Sledite markacijam, ki vas pripeljejo do razcepa, ki vas usmeri proti "Mohorju mimo Gabra", lahko pa greste tudi proti Joštu.
Spustimo se po klancu navzdol in gremo mimo kmetije, kjer vas bosta verjetno pozdravila dva luštna mačka. Ko sem šla mimo, je gospodar ravno prekopaval njivo; letošnja zima je bila res dolga. Ob kmetiji se pot spet dvigne v gozd, na robu katerega zagledamo v daljavi znani štirikotni gozdiček, značilnost Mohorju. Pot nadaljujemo po široki gozdni cesti, ki se zmerno vzpenja. Vrhu Mohorja se nezadržno približujemo. Tik pred kmetijami stoji na levi strani ceste lična kapelica. Asfaltirana cesta gre po klancu navzdol, mi pa se sprehodimo čez dvorišče kmetije. Pot se ponovno razcepi; sledimo ji levo, kjer je tudi markacija, svetlo modra in rumena, ki označuje Pot kurirjev in vezistov. Tik pod vrhom Mohorja je strm vzpon, izziv predvsem za kolesarje.
Na vrhu je zaprta hiša in cerkev Sv. Mohorja. S svojimi 952 metri nadmorske višine, nam Mohor nudi čudovit razgled na škofjeloško hribovje; Ratitovec, Blegoš in Porezen so bili konec aprila še močno prekriti z belo odejo. Verjetno se bo sneg v kakšni grapi ali pa na povsem senčni strani obdržal še nekaj časa. Na drugi strani pa obiskovalec lahko vidi verigo Karavank, in trenutno še močno zasnežene vrhove bohinjskih gora in Julijskih Alp. Zmerne hoje do Mohorja je približno 90 minut.
Mohor pa je zanimiv tudi kot gorsko kolesarska tura. Lahko se jo opravi po poti, ki sem jo opisala zgoraj, ali pa se ga lotite iz smeri Zgornje Besnice. Po glavni cesti greste v smeri Nemilj in Podblice. Na razcepu ceste, desno gre na Jamnik, levo pa v Dražgoše, si lahko privoščite nekaj mrzle vode, ki teče iz urejenega vodovoda. Pravi balzam, sicer ne pretirano zdrav, za razgreto telo, ki se je namučilo v klanec. Nadaljujemo proti Dražgošam. Na desnem ovinku je cerkvica Sv. Jedrt, kjer zapustimo glavno cesto in se spustimo levo po gozdni poti. Po krajšem vzponu smo na asfaltirani cesti, ki pripelje iz Selc. Cesta proti Sv. Mohorju se odcepi desno malo pred kmetijo Bezovnica. In kot sem napisala zgoraj, zadnji vzpon, tik pred vrhom je kratek, a strupen.
Nazaj do Bezovnice se lahko spustite po pešpoti, nato pa nadaljujete od kmetije naprej v smeri vzhoda. Pripeljete se do travnika, kjer se zavije levo na markiran kolovoz. Markacijam sledite v lepem spustu mimo Pleč in Špičastega vrha vse do Čepulj. Če je ostalo še kaj energije, se s Čepulj spustite do vasi Javornik in zavijete levo po strmem klancu proti Joštu. Klanec se vleče in vleče, potem pa še tisti znameniti ovinek, ko je še avto treba dati v prvo prestavo, a kolesarji smo trme in ga zbrcamo do konca.
Če pa vas ne mika še vzpon na Jošt, pa po povratku z Mohorja na Čepulje zavijete desno proti Planici. Po daljšem vzponu prikolesarite na sedlo, kjer je tabla z zemljevidom. Glavna cesta zavije desno, vi pa nadaljujete levo navzdol po kolovozu. Malo niže se desno odcepi markirana pot, ki vas pripelje do znamenite cerkvice v Crngrobu. Od tod pa greste lahko v smeri Kranja, ali pa Škofje Loke….proti domu, ali pa do jeklenega konjička, s strešnim prtljažnikom, ki željno čaka vaše kolo. Pa nikar ne pozabite čelade.