Težka tehnika v Ospu in novice iz še zasneženih domačih sten
Alpinistične novice
Praznike smo si priredili v male počitnice zato brskanje po internetu ni v prvem planu. Skušamo ohranit kontinuiteto zato tudi ta torek nismo izostali. Prejšnji teden so bile objavljene zanimive smučarske novice zato jih, v kolikor še niste, le preberite.
Tehnika v Ospu
Dejan Koren in Jure Juhasz sta se lotila tehničnega plezanja. V dveh vikendih sta preplezala smer Pustite upanje vi, ki vstopate (A3+, VII/ VI+, A2, 150m). Smer so preplezali leta 1994 Janko Oprešnik, Tomaž Humar in Grega Kresal. Koren in Juhasz sta potrebovala za smer 20 ur efektivnega plezanja. Najbolj sta potarnala nad drugim raztežajem, ki je hudo previsen in krušljiv ter predzadnjem, kjer je potrebno kar precej plezati s hudičevimi krempeljci. Jure je ob tej priliki opazil, da je stena še nekoliko bolj krušljiva, da je po smereh še več ptičjega dreka, prisoten pa je tudi prah, ki ga pred leti ni bilo toliko.
Odgovor na to se ponuja sam. Vse to je zato, ker je tehnično plezanje, posebno tako kateremu se je pri nas nekaj časa povečevala težavnost na račun krušljivosti, povsem out. In to dokaj upravičeno. Če bi hotel nekoliko vsiljevati svoje mnenje bi naglas povedal, da je znanje tehničnega plezanja sicer zelo pomembno za dobrega alpinista vendar je precej bolj kot sposobnost v enem dnevu preplezati noro težak, morda še zelo krušljiv raztežaj z oceno A5, pomembno v petnajstih minutah tekoče preplezati čisto, A1-A2 poč brez zapletanja v zmedo kompletov, vrvic, trakov in samega sebe. Prepričan sem, da prvo ni pogoj ali povezano z drugim. Prej obratno. No, nikakor pa s povedanim nočem reči, da je preplezati težko tehniko mačji kašelj in vsa čast Juretu in Dejanu za Pustite upanje...
V (še vedno) zasneženih stenah
Kandidati za gorske vodnike so imeli v dneh pred prvim majem izite iz vodenja v snegu in ledu. Ob tej priliki so morali v dveh zaporednih dneh opraviti dve naporni turi v naših gorah. Med njimi je bilo poleg klasičnih velikopoteznih brezpotij in grebenov v Martuljkovi skupin ter grebenov v Kamniških Alpah tudi nekaj smeri, ki verjetno že lep čas niso dočakale ponovitve. Po tovrstni atrakciji izstopajo Kugyeva smer v severovzhodni steni Škrlatice (III, 500 m), Kalteneggerjeva smer (III, 800 m) v severni steni Razorja in Levi greben v severni steni Planjave (III, 1100 m).
Vse plezane smeri so bile še vedno na debelo založene s snegom, ki je bil v jutranjih urah še ugoden za plezanje. Posebno zahodna pobočja so bila trda kot beton. Naslednja, še napornejša preizkušnja čaka kandidate v zgodnjem poletju na enotedenskem tečaju v lednih stenah in grebenih Zahodnih Alpah.
Srečno !
Tomaž Jakofčič
Samsvoj Primož Vrhovnik
Vidm da se va zadnjem cajtu kr na veliko piše o smučkariji, bom pa še sam nekaj dodal... Ker mi služba onemogoča, da bi se podil po grapah v zimskem cajtu, sm pa zato kasneje mal pojačal, je sporočil Primož Vrhovnik, samsvoj, nečlan nobenega uradnega odseka.
Moje letošnje: 27.03. Bosova v Brani, teden dni kasneje z zahodnega vrha Frdamanih polic po JZ steni (so že smučali?). 4. aprila Kramarjeva s Črnim grabnom (srečal tri Kranjčane), 7. pa še "Žrelo" v Storžiču.
13.04 grapa v Koroški babi. (Skok v zgornji tretjini smeri ni bil zalit. Smuči sem snel in sestopil. Mislim, da v danih razmerah ni bilo mogoče smučati, se pa nikoli ne ve; mogoče je, da znajo na Jezerskem smučati tudi gamsi!)
14.04. Begunjščica, Vzhodna grapa in meni še neznano smer med Begunjsko vrtačo in Begunjščico. Smučal sem direktno z grebena po vpadnici; smer bi ocenil V, mesto S6 (ok. 30m široko 1,5-1,8 m na 50 stopinjah; naj me kdo preveri, prosim, imam slike), 200 m.
20.04. Begunjščica, Večerna (prehod v desno je bil popolnoma brez snega, plohe sm snel in se borovčkal) dan kasneje Brda, Zapiralka (dva skoka - presmučal) in 25.04. Bavški Grintavec, Žirovska.
Cepini so bli pri smučanju na ruzaku, oprema v celoti alpska (Mantis 777, 192 cm, ta močna Tyrolija in "rejserski" Lange pancarji), ni se za zajebavat s turno opremo!
Lenuhova smer z “Big Footkami"
Na velikonočni ponedeljek, to je 17. aprila, sem uspel presmučati Lenuhovo smer oz. grapo v Begunjski vrtači (IV+, mesto(a) S6-, 300 m). Smer je bila zgoraj nekako že v “zadnjih zdihljajih”, v srednem delu pa je bilo kar v redu. Prehod iz zgornjega dela v spodnji del grape pa je bil že skoraj kopen tako, da je bilo potrebno kratko a strmo prečnico opraviti kar po ruševju nato pa nadaljevati po slaba pol metra širokem snežnem jeziku nazaj v grapo. Na izteku grape se je naredil že majhen skok zato je bilo potrebno iz strmega in ozkega zaključka doskočiti v plazni stožec slaba dva metra. To sicer ni kaka posebna višina ampak spust sem opravil s kratkimi karving smučmi oziroma “Big Footkami" po domače, ki so sicer zelo primerne za ozke prehode, pri skokih pa se ne obnesejo najbolje. Zaradi trenutnih razmer je po mojem skromnem mnenju ocena nekoliko višja (mestoma S6-) poleg tega pa spust zaradi pomanjkanja snega s smučmi klasične dolžine ni bil več mogoč. Matjaž Pristavec, AO Vrhnika.
Prispevka pod črto dodal Franci Savenc