Grape so še vedno dobro zalite, le škripanja orodij v belem ledu zaradi visokih temperatur ni slišati.
Alpinistične novice
Prav groza je nabirati novice v tem alpinistično neproduktivnem času. Športni plezalci še niso začeli žeti sadov zimskega treninga, alpinisti pa čakajo, da sneg skopni. Na naslov
alp.ple@planid.org pride žal zelo malo novic.
Še vedno grape
V gorah so razmere za
zgnjanje alpinizma slabe. Skalne stene še niso skopnele, grape, tudi nekatere strme, pa so oblečene v ogromne količine mokrega snega ob katerem si lahko krajšamo čas le s sanjarjenjem na temo: “Če bi tole zmrznilo....” A kjer je volja tam je pot in tako je bilo opravljenih kar nekaj vzponov po sicer lažjih grapah v naših gorah. Kandidati za gorske vodnike generacij 2004 in 2006 se ta teden potijo na tečaju vodenja v snegu in ledu v naših gorah. V sklopu tega so dosedaj preplezali
Cankarjevo smer v Storžiču, Prečenje zeleniških špic,
Vzhodno grapo v Škrajh,
Nemško grapo v Ojstrici,
Južni greben in
Šijo Brane ter smer za katero verjetno še noben neštajerski alpinist ni niti slišal,
Akrada (IV, 70 st./ 50 st. 450 m) v gori Okno nad Matkovim kotom. Vse grape so bile dobro zalite, dobre razmere pa so alpinisti lovili z zgodnjim vstajanjem.
Nad Chamonixom? Ne, le kratka varianta v Nemški grapi v Ojstrici
Ponovno iz Španije
Eden najbolj pridnih pošliljateljev novic je v zadnjem času Klemen Novak. Nekoliko tudi po zaslugi bivanja v deželi, ki omogoča toplo plezanje preko celega leta. Oni dan sem govoril z njegovim prijateljem, kimi je razložil, da je šel Klemen nekoč plezat za kratek čas v španska plezališča in takrat si je obljubil, dabo šel v Španijo študiral. Rečeno storjeno in zgodbe iz Španskih gora in plezališč so tu. Tokrat nam je Klemen poslal vest o ponovnem plezanju v Peñonu, po nekaj težavah s poškodbami in slabim vremenom:
“Dan začneva zgodaj zjutraj, kljub temu pa traja kar nekaj časa, preden prispeva pod smer. Ob devetih, začneva s plezanjem prvega, že znanega raztežaja, z oceno 6b. Ravno pravšnja stvar za ogrevanje. Na varovališču me pričaka prusik, ki sem ga tu pustil pred enim mesecem, kar kaže, da je smer zelo malo plezana. Pedro je kot drugi hitro za menoj in že si ogledujem naslednji raztežaj, ki ponuja težave do zgornje pete stopnje prosto in tehniko A1. Plezanje se izkaže za precej delikatno, vendar pomagajo klini, ki so sicer posejani bolj poredko. Raztežaj se zaključi z dolgo prečko v desno in privede na udobno stojišče. V nadaljevanju naju sodeč po skici čakajo težave do 4+, vendar se izkaže za precej težje, 6a, A1. 50 metrov dolg raztežaj naju privede v veliko votlino. Lahka prečka proti desni naju popelje ven in konstantne težave med 5c in 6a si sledijo brez popuščanja še naslednjih 100 metrov, ki naju privedejo v zgornjo tretjino stene. Smer vodi po sistemu kaminov proti vrhu. Največjo težavo pomenijo prekinitve med kamin.Za na videz nepreplezljiva mesta je potrebno kar nekaj iskanja in poskusanja, preden najdeva pravo pot. Težave ne popustijo skoraj do vrha. Po kaminih do 5b, A1 se prav razveseliva zadnjih 50–ih metrov zmerne štirice, ki naju privede na greben in s tem vrh smeri. Po sedmih urah v steni pravi z nasmehom gledava v globino in na preplezano smer!
Novica iz Katamnduja
Andrej Štremfelj se nam je javil iz Nepala. Tja je priletel konec marca kot vodja dolenjske himalajske odprave na 7123 metrov visoko Patibaro v Nepalu. Andrej in Rok Zalokar se nameravata povzpeti na Patibaro tudi zaradi dobre aklimatizacije pred njunim glavnim ciljem, še neosvojenim 7050 metrov visokim Janakom. Te dni je odoprava uredila vse potrebne formalnosti katere je ovirala gneča in strah vseh alpinističnih odprav, ki so še v katmanduju, pred velikim shodm vseh strank, ki so se povezale z Maoisti proti kralju. Večina odprav si želi do takrat že oditi proti goram. Dolenjski odpravi je to uspelo in Anderj se je v ponedeljek že javil iz Taplejunga, ki je izhodišče za dostopni pohod pod gore.
.
Srečno!
Tomaž Jakofčič