Dobro obiskane snežne smeri v naših stenah in slapovi.
Alpinistične novice
Sneg se je nekoliko sesedel, glavni plazovi so potegnili in v gorah se je naredilo odlično zimsko igrišče kakršnega že nekaj let ni bilo. Še pred začetkom uradne zime se da plezati grape v solidnih razmerah, slapovi so že naluknjani in smučati se da vse do dolin. Človek vajen vožnje do zadnje sledi ceste proti Jermanci kar začudeno gleda, ko mora pustiti avto pri Domu v Kamniški Bistrici. A na koncu dneva je zadovoljen, ture imajo resnejši značaj in poti so manj obljudene.
Dober obisk snežnih smeri
Obilno sneženje v začetku decembra kateremu je sledilo obdobje brez padavin, je ustvarilo solidne razmere v naših stenah. Marsikatera smer še ni odkrita a že to kar je, obeta dobro zimsko sezono. Klasične zimske smeri so že na veliko plezane. Najbolj plezana zimska smer pri nas, Kramarjeva smer v Storžiču že prenaša trume, ki se bodo valile čeznjo vse tja do pozne pomladi. Sestop skozi Peto žrelo je hiter in ugoden tudi za (boljše) smučarje.
Popularna je bila minuli vikend tudi Brana. V soboto so imeli člani AO Kamnik izlet alpinistične šole in v te svrhe so plezali Bosovo grapo, ki je lepo zalita, nekaj strmejših skokov pa oblečenih v beli led oz. škripavc. Zgazili so tudi Domžalsko in Wisiakovo grapo a je močan veter sledove hitro zakril. Tudi v teh smereh so razmere dobre. Tadej Krišelj, Marko Balantič in Urban Novak so preplezali desno varianto Zgornjega stebra (poletna ocena III-IV z mestom V, A0, 350 m) in sestopili po Šiji. O sestopu so bila mnenja deljena a večina je dejala, da sestop po severni strani na Kamniško sedlo ni problematičen. Rok Blagus in Blaž Ortar (AO Matica) sta v soboto preplezala nekdaj popularen Bobnarjev plaz v južnem pobočju Brane. Plezati sta začela, po problemih z orientacijo na dostopu okoli 10. ure dopoldan in prišla na sedlo vrh Bosove grape, po kateri sta sestopila, ob 15.uri. Poročala sta o dobrih razmerah. Zadnjega skoka (2 raztežaja do VI-) sta se ognila v levo. Težave v smeri, ki je sicer dolga 900 metrov dosegajo v skali do VI-, težave v snegu in ledu pa so odvisne od razmer. Rok in Blaž sta omenila tudi raztežaj solidnega travnatega plezanja. V osemdesetih letih je bilo za Bobnarja običajno plezanje ponoči. Z zadnjim avtobusom v Bistrico in direktno v smer. Žleb je namreč deležen precej sonca, bil pa je tudi prizorišče tragedije. Plaz je v začetku osemdesetih končal strmo alpinistično pot Luke Levstka.
Brana je torej že dolgo eldorado snežno lednega plezanja. Prav fenomenalne razmere so se tam ustvarile v zimi 1982/83. Splet vremenskih okoliščin je celo vzhodno steno oblekel v snežno ledeno plast in mojstri so lahko plezali praktično povsod. Vrhunec je bila Kovačeva smer (90st/60–85 st., 700 m) v vpadnici vrha, ki jo je preplezal takrat eden najboljših slovenskih alpinistov Rok Kovač, v štirih urah sam. Akademske legende govorijo, da ni bilo heca: »Zgoraj je bilo težko in bi se obrnil, če bi že preplezano zmogel tudi navzdol...«.
Na spletu sem opazil tudi aktivnost primorskih alpinistov oziroma natančneje . Jožeta Makuca enega izmed gonilnih sil v tistem koncu. Sam je preplezal Desno in Levo grapo v Srednjem vrhu v Krnski skupini. Poročal je o odličnih razmerah. Naslednji dan sta se z Ivanom Raspetom lotila Delavske grape v vzhodni steni Bavšega Grintavca. Imela sta dobre razmere do prvega skoka, ki sta se ga ognila v desno. Zgoraj je bilo skoraj brez snega in baje kar pestro. V soboto,17. 12. se je Jožetu pridružil Andrej Likar. V Matajurskem vrhu sta preplezala Velikonočno grapo ter sestopila po Zimski grapi. Če ne bi nekoč nekomu posodil vodnikov za Zadnjo Trento in Na sončni strani Julijcev bi vam lahko povedal tudi ocene večine omenjenih smeri.
Slapovi
Tudi do slapov so se prvi alpinisti že uspešno prebili. Preplezani so bili praktično vsi za plezanje ugodni slapovi. Med drugimi je nekaj vzponov dobila tudi znana in popularna Lambada. Prvi jo je letos preplezal in očistil Aljaž Anderle in jo v danih razmerah ocenil z WI 6. Kmalu so mu sledili Roman Benet s Klemnom Gričarjem in Manco Miko ter Matej Arnuš in Gregor Malenšek (AO Matica). Od ostalih vzponov pod Prisojnikom velja omeniti žensko navezo Jana Urh in Neda Podergajs. Dekleti sta preplezali Levi in Centralni slap. V Desnem sta plezali le do sveče, ki se je že dotaknila tal a še ne dovoljuje plezanja.
Strme smučine
O novem spustu v pobočju Slemena nad Belco smo že poročali z reportažo, v ponedeljek. Iz smučarskih vod pa je še nekaj novic. Na spletni strani AO Kranj se je dalo prebrati, da je Tomaž Ovsenik smučal grapo Y (IV+) v severnem ostenju Begunjščice. Dejal je, da so razmere za smučanje odlične.
Peter Bošnik in Peter Jeromel (oba AK Slovenj Gradec) sta smučala na avstrijski strani Pece. Do Knipsovega sedla sta se povzpela po smučišču in nato zavila levo v ozebnik katerega mesto je bilo strmo 60 stopinj, ostalo pa okoli 45, višina 400 metrov. Razmere so bile dokaj ugodne, sneg je ponekod kložast, nižje v gozdu pa je bil še vedno pršič.
Pošiljanje novic
Na koncu bi še enkrat rad spomnil na naslov na katerega sprejemamo vse v zvezi z "našo stvarjo"; alpinizmom, športnim plezanjem in alpinističnim smučanjem. Ne samo za vsebino AN temveč tudi za objave z omenjenega področja. Elektronski naslov je alp.ple@planid.org.
Srečno!
Tomaž Jakofčič
Foto: Gregor Malenšek in Klemen Gričar