Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Košutnikov turn

ponedeljek, 28. november 2005, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 5030

Čim stopim pod veliki križ, tako zapiha, da mi takoj zanohta. Ni kaj, treba se bo pripraviti na zimski mraz. Razgled je veličasten.

PLANINARJENJE

Košutnikov turn


Tista lepa jesen, ki smo jo pričakovali oktobra, se je letos preselila v november. Rumeni macesni so zdaj že porjaveli, trave so se posušile, razgledi pa ostajajo enaki …

Dolgo obdobje dolinske megle. Nujno je treba vsaj za konec tedna temu uiti. Nedelja dopoldan je, ko se vozim mimo prijaznega Tržiča. Mestece je živo, polno ljudi. Že me prevzame samotna dolina Tržiške Bistrice in Dovžanova soteska. Megla ne popušča. Šele nad Medvodjem se počasi svetlika in končno le posije sonce! Kar dobro ohranjena cesta me pripelje krepko čez 1000 metrov višine. Na izhodišču srečam kolega z naše postaje GRS. Isto pot imava. Do planine Dolge njive je le lučaj. Tam se nad krošnjami odkrije dolgi greben Košute. Same strme trave, vmes pa skalnati skoki. Iz bližnje pastirske koče se kadi, vendar ne grem tja, tam se bom ustavil šele v sestopu. Markirana pot vodi skozi redek gozd v »cik caku«. Telo hitro dobi delovno temperaturo, razgledi pa se iz minute v minuto večajo. Tudi belo megleno morje se širi. Ko se dvignem nad zadnje drevje, pogled na jug nima več ovir. Natančno se vidi kaj vse gleda iz »morja«. Najbolj zanimivi so tisti vršički, ki komajda sežejo nad meglo. Hoditi tam mora biti prav zabavno, narediš kratek vzpon in si že »nad«!

Zadnji del do grebena gre pot naravnost navzgor nič več v ključih. No, saj ni tako slabo, si pač prej gor! Na sedlu je mejna tabla, tam me objame hladen veter. Zadnji del vzpona ni več travnat, tam je kratek, strm in zahteven del po skalnatem svetu. Čim stopim pod veliki križ, tako zapiha, da mi takoj zanohta. Ni kaj, treba se bo pripraviti na zimski mraz. Razgled je veličasten. S takih vrhov občutiš, kako smo majhni. Tam zadaj Peca, Olševa, Pohorje, nad južnim obzorjem Snežnik, na drugi strani pa v daljavi Krn v Julijcih. Naše meje, ki jih lahko objameš z samim enim pogledom … Kar dene, da ni običajne množice, vrh je namreč pogost cilj obiskovalcev. Pod severno steno je nasprotno od tople južne strani hladno in mrzlo. V daljavi se na travnikih vidijo bele lise slane. Tako je hladno, da raje sestopim. Dol gre hitro. Pot se vije čez izredno zanimiv svet. Tu sem prvič in mi je prav všeč. Najprej po travah do vzhodne škrbine, potem po travnatem rebru, z njega pa dolgo prečno levo pod in nad skoki, vmes pa globoko spodaj »zijaš« na kočico planine Dolge njive. Zgoraj v strmem svetu vidim gamse, na skalnem grebenu pa alpinista s čelado. Kako gamsi, če je to Košuta? Ja, košute so običajno nižje, tu sem jih v preteklosti že videl. Lepo popotovanje se konča v ruševju nad prostrano planino. Z reševalskim kolegom, s katerim sva se celo turo srečevala, na planini popijeva čaj in obdelava aktualne planinske teme. Sence se daljšajo, mraz leze v kosti, pozna se kratek dan in novembrski čas. Najhuje pa šele pride – ko se vračam in se spet potopim v megleno morje …

Info: Košutnikov turn (2133 m) je prvak 10 km dolgega grebena Košute. Pot do izhodišča vodi mimo Tržiča in Medvodja do parkirišča tik pod planino Dolgo njivo. Do vrha je 2.30 ure. Zadnji del je zahteven. Sestopimo po prijetni prečni poti, ki pripelje na zgornji rob planine. Sestop: 2 uri, skupaj 4.30. Vodnik: Karavanke (Planinska založba), zemljevid: Storžič in Košuta (1 : 25.000, PZS).

Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan


Spredaj greben do Tolste Košute, levo zadaj Peca, v sredini Olševa, desno Raduha

eXTReMe Tracker