Globoko spodaj stoji samotna Robanova kmetija, pred mano pa je eden najbolj idiličnih kotičkov...
PLANINARJENJE
Krofička
Jesen. Zame najlepši čas za hojo v gore. Takrat lahko hodiš visoko nad meglenim morjem v dolini, spremljajo te žareči macesni, bele skale, pogledi pa sežejo daleč čez obzorje …
Icmanikova planina >>>
Zgodnje jutro. Zdaj je treba vstati že v temi da si na izhodišču takrat, ko se zdani. Na severni strani je hladno, slana je. Strm vzpon pa me hitro ogreje. Sem že na Icmanikovi planini (z avtom sem se pripeljal precej visoko …). V mali kočici spijo na podstrehi - kako more biti to zanimivo! Vzpenjam se skozi svet redkih macesnov, med njimi se odkrivajo sončni vrhovi, Matkova kopa, Krnička in Mrzla gora. In že stojim na razglednem hrbtu! Za mano je Strelovec, pred mano pa greben, ki vodi do Krofičke. V dolini je megla, vrhovi pa so v soncu. Macesni se izgubljajo v meglicah. To je raj za fotografe! Tole razgledno mesto je res izredno, trave so še zelene, okoli so živorumeni macesni, v dolini rdeče bukve, modro nebo in beli oblaki … Saj narava ima res vse barve!
Nadaljujem po grebenčku. Markirana pot zavije desno, jaz pa grem levo v rahlo zahtevnejši svet. Valovito, gor in dol in že sem na strani Robanovega kota. Topla južna stran je prav prijetna. Globoko spodaj stoji samotna Robanova kmetija, pred mano pa je eden najbolj idiličnih kotičkov naših gora – opuščena planina pod Utami. Tu se človek mora ustaviti! Sonce je ravno doseglo trave pod stanom, zleknem se in kaj bi drugega kot užival …
Dolinica naprej vodi na široko sedlo, vendar se že prej usmerim levo čez strm, senčen in spolzek prag. Za robom sem spet na soncu. Stezica je le še sled, vendar ni težav. Svet ni zahteven in mi je znan. Po strmih travah jo uberem pod steno in se skozi travnat žleb povzpnem na greben. Zdaj se začenja uživaško brezpotno pohajkovanje! Kot bi letel na krilih visoko med Robanovim kotom in Logarsko dolino obkrožen z gorskim kraljestvom Savinjskih Alp …
Pot popestri iskanje prehodov, od grebena se ne oddaljuješ veliko, prav hiteti pa tu ne moreš. Razbit skalnat in samoten vrh Krofičke je spet priložnost za počitek. V daljavi sijejo tudi beli vrhovi Visokih Tur.
Strelovec, v ozadju Olševa in Peca
Počasi bo treba nazaj. Sestopim po markirani poti, ki pa je danes najslabši del poti – je namreč krušljiva in spolzka. Nižje ko sem, bolj oblaki prekrivajo nebo. Prej vedro, sončno nebo, je postalo temačno. No, glavno da je razpoloženje drugačno – bolj veselo. Ves greben, ki sem ga prej prehodil visoko zgoraj »nad oblaki«, prehodim zdaj nazaj po severni strani precej nižje skozi macesnov gozd. V mirni hoji me zamotijo misli in kar naenkrat sem spet na travnatem slemenu, kjer sem začel krožno turo. Na brezpotni strani ni bilo nobenega človeka, tu pa me pri razgledovanju »zmoti« osamljeni popotnik. Vrhovi ugašajo v mraku in meglicah in tudi sam jo počasi uberem za njim …
Info: Krofička (2083 m) je vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah, tik ob znani Ojstrici. Nanjo vodi le ena markirana pot – in to s severne strani. Običajno se nanjo vzpnemo iz Logarske doline mimo koče na Klemenči jami (3-4 h). Kratek vršni del je zahteven. Opisana pot je brezpotna tura, ki je mestoma zahtevna. Vodnik: Kamniško-Savinjske Alpe (PZS), zemljevida: Grintovci (1 : 25.000), Kamniško-Savinjske Alpe (PZS, 1 : 50.000).
Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan