Lepo oblikovana gora, v obliki geometrijskega stožca, je verjetno zaradi ugodne geografske lege eden najbolj obiskanih dvatisočakov v Sloveniji.
Kališče (1540 m) in Storžič (2132 m)
Markantna piramida nad Kranjem
Lepo oblikovana gora, v obliki geometrijskega stožca, je verjetno zaradi ugodne geografske lege eden najbolj obiskanih dvatisočakov v Sloveniji.
Na Storžič vodi ogromno markiranih poti. Meni najlepši vzpon je zavarovana plezalna pot na severni strani gore preko zahodnega grebena imenovana Žrelo, sestop pa čez Škarjev rob in po severnem grebenu. Največ gornikov pa za izhodišče vzpona na Storžič vzame Kališče. Pa pojdimo v tej smeri danes tudi mi!
Po lokalni cesti iz Preddvora se peljete do Mač (1500 m). Nadaljujete skozi vas, zavijete ostro desno, na kar vas opozori smerokaz, in kmalu ste na koncu vasi, kjer se začne makadam. Urejeno parkirišče je na desni strani, marsikdo pa kljub prepovedi vožnje nadaljuje po razdrapanem makadamu še višje. Kot bi ne šel v hribe!
Po makadamski cesti se vzpnete do razpotja, greste levo, prečkate potoček in nadaljujete po gozdni poti. Kmalu prečkate dve gozdni cesti, vaša markirana pot pa se ves čas vzpenja. Po približno pol ure hoje pridete na pot, ki se kot italijanska vojaška mulatjera vije po gozdu. Po prvem delu prečkate ozek travnik, poraščen z malimi smrekami, kjer imate prvič možnost manjšega razgleda na kranjsko ravan. Sledi gozd in zopet ovinki. Pot se vleče, vendar na koncu gozda, ko zagledate tri lesene hišice, vas markacija opozori, da je do vrha le še 15 minut. Še nekaj kamnitih ovinkov, pogled proti tovorni žičnici in kočo na Kališču boste zagledali pred seboj, na levi strani pa vršno piramido, ki jo boste kmalu osvojili. Dom stoji na razglednem jugozahodnem podaljšku slemena Bašeljskega vrha, ob svoji 60. letnici pa ga je zgradilo Planinsko društvo Kranj in ga odprlo 2. avgusta 1959. Temeljite obnove je bil deležen med leti 1980-82.
Iz Kališča sledite markacijam v smeri severo-zahoda. Pri naskoku na vršno piramido Storžiča pot v spodnjem delu poteka po ruševju, nato zavije levo na greben ter po južnih pobočjih, tik pod vzhodnim grebenom, napreduje do vrha. Teleskopske palice so v srednjem delu vršne piramide bolj v napoto, kot pa pomoč, saj je občasno treba poprijeti tudi za skalo. Tik pod vrhom se srečata naša pot, ter pot, ki je preko Žrela pripeljala na zahodni greben. Na vrhu Storžiča stoji leseni križ in orientacijska tabla, ki je v pomoč pri čudovitem razgledu, ki ga gora nudi; le vreme mora biti "ta pravo". Na jugu in proti zahodu je pred nami gorenjska ravnina; vse od Ljubljane, preko Kranja do Radovljice in Bleda. Na obzorju, daleč stran se visoko dviga slovenski očak, v vsej svoji lepoti pa tudi ostali Julijci. Pogled proti vzhodu se ustavi na Kočni, ki smo jo tudi že osvojili, vabita nas pa Kalški greben ter Krvavec, ki tudi poleti nudi vrsto zanimih planinskih tur. Na severni strani je pred nami pogorje Košute, planina Veliki Javornik oz. Ženiklovec, Stegovnik, na avstrijski strani pa Pristovški Storžič ter Obir. Šmarna gora izgleda kot malo večja krtina, pogled pa potuje vse od Polhograjskega hribovja do Snežnika. Razgled za sladokosce!
Vrnemo se po poti pristopa. Pa previdno, ko greste navzdol, saj hodite po ruševju, kjer je pri vsakem koraku važno kako stopite, da ne prožite kamenja.. Vedite, da v hribih niste sami!