Očitno se že spet (kako tipično slovensko) lotevamo problema na napačen način - da bodo alpinisti znali zabijati kline, bomo diskvalificirali vse smeri, v katerih se slučajno kos nerjavečega jekla drži skale z lepilom. Če so v isti skali na razdalji 20 centimetrov zabiti zarjaveli kosi železa, je vse v najlepšem redu.

To me še kako spominja na našo vrlo univerzo, kjer na mnogih fakultetah za doktorat potrebuješ dva članka v tujih revijah - ne zato, ker bi to kazalo na kakovost opravljenega dela, ampak ker je to enostavneje kot kandidatu povedati, da njegovo delo pač ni vredno doktorata. Prav tako je očitno lažje kandidate za alpiniste omejevati z administrativnimi pravili kot pa jim na izpitu jasno povedati, da pač ne znajo zabijati klinov, in naj se zato vrnejo čez eno leto.

Pri tem pa pozabljate na nekaj drugega - večina bi nas rada plezala in nekateri bi to radi počeli varno tudi v lahkih daljših smereh (če ne bi rad zabijal klinov še ne pomeni da si ne želim uživaškega lahkega plezanja). Kako lahko drugače razložite obisk Velikega vrha, Staničevega vrha ali priljubljenost smeri Tik pred dvanajsto v Vežici. In ko preplezamo teh nekaj slovenskih smeri (pač vsak po svojih zmožnostih) nam ostanejo le še Pakla, Grazer Bergland ali avstrijske gore. Le zakaj ... ?

Je pa tudi res, da je cel kup lepih smeri, ki so bile za vse dolga leta idealne za ucenje alpinisticne tehnike, sedaj prevrtanih in torej "nicvrednih" po kriterijih nasih vrlih instruktorjev na izpitih za alpiniste. Pa si vi predstavljajte, da morate (za to, da boste npr. do naslednjega leta nabrali se toliko in toliko kopnih vzponov) namesto v kaksno res lepo klasiko zaviti v eno bolj "levo" ali sodrasto smer. (nekaj je ze na tem, da je ena postala klasika, druga pa ne). Moje mnenje je pac, da bi morala biti komisija malo bolj popustljiva na temo prisotnosti svedrovcev. Tudi Pakla zdaj kao ne velja vec. Pa mislim, da se najde se prenekatero psihoticno smer notri (pa tudi ce ima kak ze cisto gnil svedrovec na stantu). Valjda da zdaj ne mislim, da stejejo moderne sportnopoezalske smeri in frikovsko preborane klasike. Samo na jetra mi gre vsako leto, ko vidim, kako se zeza ljudi pri prijavah na izpite. LP Matic

Andrej!

Pakla ni veljala samo pred 15 leti, ampak še 2004! Pogoj je bil, da je 5 vzponov višjih od 500 m, ostali morajo biti višji od 100 m. In lani je še veljalo: "skupno število vzponov sme vsebovati največ 20 odstotkov vzponov v opremljenih smereh (smer ki ima s svedrovci in podobnimi fiksnimi klini urejena varovališča in večji del vmesnega varovanja)." To v praksi pomeni, da si lahko na prijavnico vpisal 6 smeri iz Pakle (od 30 v kopni skali). O tem se lahko sam prepričaš na neažurni strani Komisije za alpinizem, kjer so še vedno objavljeni lanski pogoji:

http://www.pzs.si/ka/nazivi.htm

Poleg tega je lani za "nasvedrano" veljala smer, kjer je večji del vmesnega varovanja na svedrovcih, medtem ko je bilo letos dovolj (oziroma preveč), da so svedrovci samo na varovališčih. Glej:

http://www.gore-ljudje.net/klik.php?pid=2959&tab=objave&url=objave_view.php?pid=2959

Tako letos nisi mogel več vpisati smeri kot so: Severni raz M. Mojstrovke, Zupanove in Kamniške v Koglu, Grintovčevega stebra,... So to mar frikovske smeri ali zanje še vedno potrebuješ alpinistično znanje?!? In skoraj ne mine teden, da ne bi v AN izvedeli za kak nov "podvig" vrtalcev.

In ti pogoji so se spremenili teko rekoč čez noč. Novi pogoji so bili objavljeni natanko 20 dni pred zadnjim rokom za prijavo na izpit za alpinista (21. marca 2005), medtem ko za spremenjene pogoje za inštruktorje velja prehodno obdobje do leta 2007! Glej tole (posebni pogoji, četrta alineja):

http://www.gore-ljudje.net/klik.php?pid=2980&tab=objave&url=objave_view.php?pid=2980

Namen mojega pisanja ni niti polemika z Andrejem, niti razpravljanje o tem, kaj so pravi pogoji za opravljanje alpinističnega izpita in kaj ne. Se mi zdi pa nepravično in predvsem nekoristno, da se boj med zagovorniki in nasprotniki svedranja bije na plečih potencialnih kandidatov za alpiniste. Prav gotovo niso oni tisti, ki hodijo po hribih z vrtalniki!

LP

Rado

Andrej,

PROBLEM JE takrat, ko ti nekdo 20 dni pred rokom za oddajo prijave na izpit objavi, da recimo tretjina smeri, ki si jih plezal v zadnjih nekaj letih kot tečajnik in pripravnik (in so takrat veljale za izpit), kar naenkrat ne veljajo NIČ.

To je približno tako, kot če bi ti 20 dni pred diplomo rekli, da moraš ponovno opraviti vse izpite iz prvega letnika, ker je po štirih letih tista snov že zastarela. Absurd!

Pa nočem polemizirati, ker se sicer z večino tvojih izjav okrog svedrovcev strinjam. Želim zgolj predstaviti problem z drugega zornega kota.

LP

Rado

Jernej Jorgačevski (AK Vertikala)

Bravo Šorn! Se čisto strinjam s tabo glede klasik. Kaže da si bodo pripravniki nabirali izkušnje v šodru (II, III) ali pa v prvenstvenih. Klasike naj ostanejo brez svedrov.

Lp Poli

Keco!

Kar se svedrov tiče se strinjam da je komsija zostrila pogoje, ker alpinist pač mora znat zabiti klin. Ampak samo pogoj, da ne smeš prijavljati smeri, ki imajo kak sveder na štantu ni dovolj. Komisija bi po moje morala bolj odločno nastopiti tudi proti prevrtavanju klasik. Ker dejstvo je, da je tega vedno več (vrtanja), pogoji za alpinista pa ostajajo isti. Nekaj tu ne štima.

Lp Poli

Da ne boste mislili, da v izstopu Zahodne zajede ni podora, ta podor tam obstaja, je dokaj nov, skala kar razmajana, samo se najde prehod okrog, ki ni pretežek. Pa še malo na novice iz prejšnega tedna, v vse več smereh te preseneti kakšen svedrovec, saj ne da jih ni luštno vpenjat, samo preden se jih lotite vrtat pomislite kako bodo alpinistični pripravniki zbrali nenavrtane vzpone v kopni skali. Res je smer bolj varna če na štantu vpneš sveder, ampak v vedno več klasikah se le ti pojavljajo, klasike pa so najbolj varne za nabiranje potrebnih izkušenj. Človek dobi občutek, da se kandidati za alpiniste pošiljajo plezat v "šodre", ker se v vedno več lepih smereh najde kakšen sveder in tako smer že ne šteje več. Kdaj se bo našel junak, ki bo šel navrtat Čopa ali pa Aschenbrenerja, pomoje še sestopil ne bi živ, če bi zato zvedeli pravi ljudje. Če mislite, da klini na štantu niso več dovolj varni pa kakšnega dodajte, svedri pa naj ostanejo v določenih stenah in v novih smereh, če se je plezalec prvenstvene odločil, da brez njih ne gre. Samo če je šlo pred 100 leti gre tudi danes, samo jajca moraš met, kar pa prenekateremu alpinistu, frikotu, plezalcu al pa komurkoli že, danes manjka. Zato pa je v naših hribih kar nekaj smeri, ki nimajo ponovitve, ali pa je nimajo že kar nekaj let, Če ocena ni 8žnj, se jih marsikdo sploh ne spravi plezat, kaj bi se j.... v eni petki al pa šestki, če pa zraven lohk s kakšnmu svedram v pomoč zlezeš eno smer, ki nekej pomen. Pa čim več plezalnih užitkov, s svedri al pa brez.

V to smer sem upal, da se bo razprava razvila. V hribih najdeš kar nekaj smeri, ki imajo navrtane štante in malo ali pa skoraj nič vmesnega varovanja. In dejstvo je, da take smeri ne štejejo pri pogojih za alpiniste. Ali naj se spremenijo pogoji, ali pa naj se neha plezat po klasikah z najnujnejšo opremo, v katero po novem sodi tudi vrtalnik.

V petici, ki ima za vmesno varovanje 10-15 klinov, ki so sicer stari, ampak še držijo navrtan štant nima posebnega pomena. Kdor starim klinom ne zaupa lahko doda svoje.

V določenih smereh so poleg navrtanih štantov še vedno štanti na kline. Tako lahko pripravnik reče, da je varoval na kline, ampak mu nihče ne bo verjel.

Res je, da je v naših hribih več kot preveč smeri, ki zadoščajo pogojem za pristop k izpitu. Res pa je tudi, da je v naših hribih taka vrsta kamnine, da ni prav veliko lepih smeri do V težavnostne stopnje, ki bi zadoščale pogojem. Te lepe smeri pa so postale klasike in zato sem sam odločno proti prevrtavanju klasik.

Kaj nekdo dela v prvenstveni smeri pa je njegova stvar, čeprav mislim da so svedri nujni le v smereh, ki so tako kompaktne, da ne moreš zabiti klina (za primer Ali baba in Za prijatelje v Rušici).

Že dalj časa sem spremljal vsakoletno dogajanje ob pisanju smeri za pristop k izpitu za alpiniste. Nisem se mogel znebiti občutka, da znamo pri nas res do maksimuma zbanalizirat stvari. Nekaj kar je bilo v začetku mišljeno kot varovalka, da ne bi tovrstnih izpitov opravili neki levi frikoti se je po mojem mnenju izrodilo v zaviranje.

Povsem nepredstavljivo mi je, da se zaradi enega svedra na štantu nekomu ne upoštevate vzpona.

Če poenostavimo zadeve lahko rečemo, da ne veljajo smeri, kot je bila nekoč npr. Herletova,Švicarska v Cinah, Belavista....ali je to smiselno? Ali lahko potem abzajlamo na svedre pri sestopih?

Po drugi strani se je potrebno zavedati dejstva, da alpinizem danes in pred dvajsetimi leti nista nujno ista in da se je alpinizem zelo razslojil, se pravi, da ima veliko podskupin. Vztrajati na tem, da so alpinistični vzponi samo vzponi brez svedrov pripelje do tega, da si kandidati za alpiniste dopišejo nekaj šodrov in je mir. To ne kaže nujno na njihovo pokvarjenost, ampak da sistem ni življensko postavljen. Veliko bolj primerno bi bilo, da tisti, ki zadeve pregleda, zavzame neko kritično distanco, ne pa da enostavno po birokratsko zavrže vzpone s kakšnim svedrom, ki pa so lahko veliko bolj resne od teh, ki jih naša (z)družba priznava za čiste in neoporečne.

Svet ni samo okrogel, čeprav iz lune zgleda, da je.

Marko Lukić

Matic!

Pakla ni bila zadosti niti pred 15-timi leti, ker so tam smeri pač prekratke za pogoj, kot vzpon pa šteje. Za pogoj za alpinista pač potrebuješ 500 in 400 m smeri ocenjene s 4 ali celo 5, te pa najdeš samo v hribih. V hribih pa je smeri za pogoje hvalabogu zadosti in se ni bati, da jih bo zmanjkalo. Samo plezat je treba. Za enega povprečno zagnanega sedanji pogoji niso nič posebnega.

Na državnih izpitih za alpiniste in alpinistke se je pojavilo čisto preveč (eden je preveč) kandidatov, ki so preveč plezali na svedrovce, potem pa izpitih ( v hribih?) niso znali zabiti klina. To je bil bil tudi razlog za sedanje pogoje za pristop na izpite.

Te pa razumem, saj so tudi meni nekoč solili pamet neki "starci, ki so se valjali po šodrih".

Pa fajn lez, pa merkej nase.

Vrli inštruktor Keco

Fantje strinjamo se v večini stvareh.

Poudaril bom še enkrat, ko narediš izpit za alpinista, si alpinizem šele ovohal, kvaliteta je še daleč.

Priden pripravnik zleze tudi 100 ali več vzponov v dveh letih, en bolj lene sotne pa 20 na leto, torej rabi tri leta, da nabere vpone, zelo težko pa je potem zadostiti pogojem, ki so zahteva za pogoj za pristop k izpitom. En priden bo šel v Triglav za en poletje(Nemška, Bavarska, Helba, Peternel, Čop, Skalaška, Zah zajeda, Tržaška, Wisiak, Šlosarska), eno soboto na Mojstrovko za tri grape, pa mal na turni smuk, pa še trikrat ( za 1. maj in 1. november)greš v Paklo, pa v Osp za kak vikend, pa maš pogoje. Ta pridni niso nikoli imeli težav s pogoji. Ostalo kje je kak sveder so pa debate ob pivu, kdo je dober se vidi v steni, če si je kdo zmislu vzpone naj to pripiše sebi, ker je nalagal samo sebe.

Tistim, ki ima hudo potrebo za vrtanjem v smereh kot je Grintavčev steber, pa predlog, da naj si ga zavrta še v koleno, če misli, da bo potem v štirki bolj varno plezal.

Če pa kdo letos še nima pogojev, pa naj pač počaka še kako leto.

Pa fajn plezejte.

Keco

Ivan!

Problem so edino neki svedri, ki tja ne spadajo.

Z vzponi v Velikem vrhu, ali Staničevem vrhu, ne zadostiš pogojem za opravljanje izpita za alpiniste. PROBLEMA NI.

Se strinjam, da se je lepo pocrkljati na svedrih. AMPAK SVEDER ŠE NI VARNOST!!!

V PAKLENICI JE MNOGO SMERI, SPLOH PA PREVRTANIH KLASIK, KI ZAHTEVAJO še dodatno opremo in ZNANJE.

Nobenemu se pa ne prepoveduje plezanje. PROBLEMA NI

Pa še simpatična primerjava s prosveto, Prosto po Ivanu.

Jaz bil bil tudi rad učitelj v šoli, učim lahko, nimam pa papirja, da bi lahko dobil delo za nedoločen čas. PROBLEMA NI. DELAM V INDUSTRIJI.

Če kdo želi plezati v hribih na kline, pa nima dovolj znanja ali izkušenj; ali poišče prijatelja, da ga pelje plezat, ali pa najame gorskega vodnika. PROBLEMA NI.

Kdor pleza s srcem in zase, Naziva alpinist ne potrebuje, in se izogne vrlim formalističnim inštruktorjem. PROBLEMA NI

Fantje petek je cajt za metek, pejte ven pa sedte za računalnikom.

Keco

Če želite kandidate na vsak način prisilit, da se naučijo zabijat kline, potem raje prepovejte smeri z več kot tremi klini na cug. Pa vse lažje od četrte stopnje. Vse to seveda kakšno leto preden stopi v veljavo. Odpre se tudi tržna niša za vodniček po neopremljenih smereh za pripravnike.

Lp.