Delo, 29.01.2004, Slovenija - Lado Stružnik: Organizirano planinstvo slavi 110-letnico - Pri Planinski založbi Slovenije izšli knjigi Planinski zbornik in Prehrana v gorah
Organizirano planinstvo slavi 110-letnico
Praznik obogatili zanimivi knjigi
Pri Planinski založbi Slovenije izšel Planinski zbornik Prehrana v gorah zelo koristen učbenik
Ljubljana - Planinska zveza Slovenije (PZS) je za zaključek praznovanja 110-letnice organiziranega planinstva pri nas, ki smo jo slavili v lanskem letu, izdala Planinski zbornik. Pri njeni založbi pa je izšla še knjiga, bolje rečeno učbenik, Prehrana v gorah, ki jo je avtor Bine Mlač podnaslovil Varneje na stranpoteh prehrane v gorah.
Na včerajšnji predstavitvi obeh knjižnih del je Božidar Lavrič, predsednik založniškega odbora Planinske založbe Slovenije, dejal, da so z zbornikom skušali čim bolj celovito predstaviti planinstvo na Slovenskem od ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta (SPD) 1893 dalje. Ta dejavnost, s katero se ukvarja tolikšen del Slovencev, da velja za eno naših največjih značilnosti v primerjavi z drugimi narodi, je prikazana po posameznih področjih. Obsežna knjiga je tudi bogato ilustrirana, nekaj fotografij v njej pa je tokrat prvič objavljenih.
Uvod v zborniku je zapis o stodesetletnem planinskem sopotništvu slovenstva, katerega avtor je Franc Ekar, predsednik PZS, sam tudi klasični alpinist, član prvih slovenskih alpinističnih odprav v tuja gorstva in gorski reševalec ter gorski vodnik pa tudi graditelj planinskih postojank in žičnic ter pobudnik novih planinskih poti. O tem, kako so imeli nekateri Slovenci veselje do hoje po gorskem svetu že pred ustanovitvijo SPD, pa v Kratki predzgodovini planinskega društva piše Matjaž Deržaj. Res je takrat veljal ljudski rek: "Gora ni nora; nor je, kdor gre gor" (Švicarji so bili bolj natančni: "Do 1600 metrov gredo krave, do 2000 metrov koze, do 2500 metrov gamsi, više pa le še norci." ), vendar je znano, da so prvi Slovenci stopili na vrh Triglava že pred 225 leti.
Organizirana planinska dejavnost pa se je pri nas začela z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva leta 1893. Podrobneje o tem začetku in o razvoju ter dejavnosti SPD do leta 1945 piše Tone Strojin. Stanko Klinar je predstavil bogato planinsko leposlovno žetev zadnjega desetletja, Jurij Dobravec varstvo gorske narave pri nas, Anton Ramovš pa zanimivo geološko sestavo slovenskega gorskega sveta. Janez Duhovnik piše o dejavnosti Združenja gorskih vodnikov Slovenije v zadnjem desetletju, Bine Mlač o zgodovini slovenskega alpinizma, Tone Škarja o odpravah v Himalajo, Tomo Česen o športnem plezanju, Danilo Škerbinek pa v daljšem zapisu, ki obsega kar četrtino zbornika, zgodovino Gorske reševalne službe.
Druga nova knjiga planinske založbe Prehrana v gorah je zelo koristen učbenik, ki deloma lahko služi kot priročnik in je namenjen vsem obiskovalcem gora. S tem delom je zapolnjena vrzel v naši sicer bogati planinski in alpinistični vzgojno-izobraževalni literaturi, pomeni pa tudi pomemben dosežek v primerjavi z drugimi alpskimi državami. Po mnenju avtorja bo odslej laže sestaviti predavanja in izpitna vprašanja, v knjigi pa je tudi veliko uporabnih prehranskih kažipotov. Ker ravnokar prihajamo v Evropo, je pisec gradivo v učbeniku dopolnil še s tezami gorskih vodnikov v Italiji in Franciji.
Lado Stružnik