Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pripombe na dopolnjen predlog Zakona

sreda, 28. januar 2004, ob 22:38, Franci Savenc, ogledov: 1792

Ivo Janez Cundrič: Moje pripombe so vsebinske narave, sklicujejo se predvsem na bohinjski del TNP, ki ga kot domačin poznam ter gredo tudi na neadekvaten in neavtentičen motiv predlagateljev

Pripombe na dopolnjen predlog Zakona

ZTNP-1 - Občina Bohinj, Triglavska 35, razgrnitev predloga od 29.12.03-29.01.04

Povzetek pripomb:
Moje pripombe so vsebinske narave, sklicujejo se predvsem na bohinjski del TNP, ki ga kot domačin poznam ter gredo tudi na neadekvaten in neavtentičen motiv predlagateljev za uveljavitev sprememb Zakona o TNP.

Dopolnjen predlog ZTNP-1 je v celoti zgrešil svoj cilj (namen), ki ga predlagatelji zapisujejo v 1. členu, v splošnih določbah. Po mojem prepričanju se naravne lepote ohranjajo in zavarujejo institucionalno, z izdelanimi, za vse zavezujočimi prostorskimi akti, podrobnimi predpisi ter z aktivnim profesionalnim spremljanjem in uravnavanjem posegov v naravo. Strokovna institucija (zavod TNP) mora imeti to nalogo in tudi možnost,da s svojimi internimi predpisi aktivno posega v varovanje na najbolj kritičnih nižinskih predelih,kot je npr. Bohinjsko jezero s priobalnim pasom vred, ki ga sedaj predlog Zakona daje v robno območje in celo sam uvaja številne posege. Prav tu se skrivajo predlagateljevi resnični nameni za spremembo Zakona o TNP.

Območje narodnega parka in njegove meje predlog Zakona določa v nekaj obsežnih območjih (člen 4 in 5) in z zunanjimi mejami (člen 7), ki jih v prilogi 1, 2 in 3 še podrobno našteje. Tem območjem predlog nato dodeli splošne in enake prepovedi oz . varstvene režime (členi 8 do 14), kot da znotraj teh območij ni krajinske specifike, različnih in zahtevnih biosistemov. Ali ne bi bilo bolje, da bi območje TNP označili kar z imeni dolin, planin, gorovij, jezer, potokov, itd., ki že kar dobro zaokrožujejo posamezne zelo različne varovalne sisteme in specifiko. V obdobju enega leta tu nastopajo zelo velike razlike, ki varovalne pogoje močno zaostrujejo (npr.: sušna obdobja, naravne ujme in drugo), drastično pa se spreminjajo tudi podnebne razmere. Zaradi vsega tega je potrebno režim varovanja ustrezno uravnavati.

Predlog sprememb Zakona o TNP (ZTNP-1) je po mojem trdnem prepričanju zgrešil svoj namen. Varovanje in zaščita območja TNP se v ničemer ne izboljšuje v primerjavi s prejšnjim Zakonom, nasprotno, močno se poslabšuje. Predlog Zakona je nekonsistenten, kontradiktoren, neprecizen in kot tak škodljiv. Namesto da bi varoval, celo sam dovoljuje in določa posege v občutljiv prostor. Usodno spreminja varovalne režime znotraj mej območja TNP. Najbolj pa predlog spreminja uveljavljeno prostorsko urejanje, ga dela nepreglednega in odvzema vse kompetence strokovnemu nadzoru Zavoda TNP. Urejanje skoraj v celoti prepušča lokalni samoupravi. Kot primer kontradiktornosti in celo podtikanja navajam 8. člen predloga, kjer je naštetih 40 prepovedi (varstveni režim v narodnem parku). V 15. alineji tega člena je zapisana prepoved »graditi nove hotele, motele, hotelska in apartmajska naselja, razen graditi nove hotele v poselitvenih območjih« (prepovedano graditi in hkrati dovoljeno graditi ).

Predlagatelji predloga ZTNP-1 že s svojim pristopom kažejo določeno nekorektnost oziroma nedobronamernost. Prvič, ne izkažejo se s strokovno grupo ali institucijo, ki bi bila nujno potrebna pri obravnavi tako zahtevnega in raznovrstnega področja, kot je področje TNP. Drugič, da so predlagatelji vsaj trikrat temeljito spremenili svoj predlog in ga na koncu še ponovno dopolnili.

Že nekaj let smo priča neverjetni in potencirani kampanji zoper obstoječi Zakon, še bolj pa zoper sam Zavod TNP. Vse je potekalo po že znanem receptu, da se ustvarijo napete razmere, ki potem opravičujejo namene za spremembe. Predlagatelji so svojo prvo verzijo sprememb Zakona s 17. januarja 2003 osnovali na t. i. konfliktih interesov. Le kje so jih tako izrazite zaznali? Je bila mogoče o tem izdelana kakšna strokovna študija, ki bi to potrdila? Le zakaj so se občani v Krajevni skupnosti Stara Fužina na svojem referendumu večinsko odločili za TNP? Predlagatelji so bili močno presenečeni, ker očitno verjamejo že svoji propagandi. Kje je torej bila kofliktnost interesov, ki je za predlagatelje osnova za predlagane spremembe Zakona ?

Ta se je izkazala kar sama. Razgrnitev predloga sprememb Zakona o TNP je na Občini Bohinj potekala sočasno z razgrnitvijo prostorskih sestavin plana občine Bohinj in hkratnim prikazom številnih pobud za spremembe namembnosti zemljišč in nameravanih gradenj, ki so sedaj sprejete v upravni postopek. Razgrnitev (29. dec. do 29. jan. 2004) je prikazala preko 160 takih pobud, ki postajajo osnova prostorskemu urejanju. Veliko pobud za posege v prostor je skoncentriranih na najbolj občutljivo področje bližine Bohinjskega jezera (Ribčev Laz, obala pri sv. Janezu, Fužinarski zaliv, Ukanc). Kdo se bo sedaj zoperstavil tem posegom? Novi Zakon ne. Stari Zakon pa je izbrisan. Ali je sočasnost teh dveh aktivnosti poslanca predlagatelja in občine zgolj naključna ali so za to drugačni razlogi? Dodati moramo tudi to, da so marsikatera zemljišča med tem zamenjala lastnika (prodaja). Na najbolj markantnih področjih, na katere domačini do sedaj niso posegali, sedaj dobimo ljudi od drugod. Konfliktnost interesov je pokazala pravi značaj, je uvožena in kaže sum na koruptivna dejanja.

Predlogi civilni inciativi in Državnemu zboru Republike Slovenije in predsedniku Države Slovenije

Civilni inciativi Bohinja predlagam, da sproži oceno ustavnosti in zakonitosti zaradi nekonsistentnosti in škodljivosti predlaganih sprememb zakona o TNP (ZTNP-1) ter zaradi očitno izmišljenega motiva, ki naj bi bil osnova za spremembe.

Poslancem Državnega zbora Republike Slovenije predlagam, da spremembe Zakona o TNP (predlagani čistopis ZTNP-1) v celoti zavrnejo zaradi zgoraj zapisanih razlogov. Če je do sedaj veljavni zakon o TNP potreben določenih sprememb, naj jih pripravi za to usposobljena in neodvisna stroka. Izvedena mora biti tudi poglobljena javna razprava na lokalni in tudi državni ravni.

Pozivam tudi predsednika Države, dr. Janeza Drnovška, za katerega smo veseli, če nabira moči tudi pri nas, naj se zavzame za Bohinj in zategne vajeti »pobezlanim mladim konjem«.

Dodatna utemeljitev pripomb

Državnim institucijam in organom se čudim, da so v tako pomembni zadevi, kot je Triglavski narodni park (Triglav imamo celo v državnem grbu) dovoljevali ali nemo spremljali manipulacijo z občani Bohinja in tudi z vseslovensko javnostjo. Ta je potekala v javnih medijih in se nato manifestirala v obrazložitvah predlaganih sprememb Zakona o TNP s 17. jan. 2003 ter tudi že z izvedenimi posegi na področju Bohinjskega jezera, ki jih takrat veljavni Zakon o TNP ni dovoljeval. Navkljub temu so se prebivalci Krajevne skupnosti Stara Fužina na referendumu (leto 2003) večinsko opredelili, da ostanejo znotraj območja TNP. Tako hujskaško ravnanje predlagateljev je vprašljivo. Nekateri govorijo tudi o določenih pritiskih na krajane Stare Fužine. V eni od verzij spremembe Zakona so predlagatelji vas Stara Fužina, v nasprotju z že izraženo voljo krajanov, črtali iz območja TNP (verzija 30.05. 2003).

Javni Zavod TNP, ki je dolžan delati po veljavnem zakonu, je v kampanji za uveljavitev sprememb zakona postal dežurni krivec za vse težave krajanov in glavni zaviralec razvoja Bohinja. Da zapišem samo primer nove ladje na Bohinjskem jezeru. Iz popolnoma drugega okolja so pripeljali turistično ladjo, ki sedaj križari po Bohinjskem jezeru. Ali je to dobro ali ne, ni glavno vprašanje. Stvar naj bi bila vsaj stroškovno ugodna. Zlobneži so jo poimenovali z »Noe 2«. Ladjo so na silo splavili na jezero in pričeli takoj bitko za gradnjo novih pomolov. Ladja je bila prikazana kot popestritev bohinjske turistične ponudbe, kot rešiteljica celotnega turizma. Zavod TNP pa je tisti, ki sedaj zavira razvoj Bohinja. Ladja sedaj dobi svoje mesto v predlogu Zakona. V 12. členu predlagatelji zapišejo, da »ne glede na prepovedi iz 8., 9., in 10. člena tega zakona je v področju tipa B iz priloge 3 tega zakona dovoljeno:

  • gradnja pristanišča v zalivu Pod skalco in v začetku zaliva Ukanc (s tem bo sedaj upravjala neka nova gospodarska javna služba),
  • gradnja kolesarskih poti in stez na zato določenih območjih (kdo jih bo določil ?, op.p.)
  • rekonstrukcija in nadomestna gradnja objektov za gojitev rib..(isto vprašanje, op.p.),
  • gradnja objektov in postavitev opreme... potrebna za obratovanje naravnega kopališča (kdo in kje je to določil?, op. p),
  • gradnja gostinskega obrata na Veglu (določili predlagatelji predloga, op.p.), » itd.

Komentar o tem ni potreben. Tisto, kar v varstvenih režimih spremenjen Zakon izrecno prepoveduje, ker bi ogrozilo namen ustanovitve narodnega parka (tako predlagatelji, 1. odst., 8. člen), sedaj širokogrudno in brez zardevanja dovoljuje 12. člen. Ali je moštvo za t.i. mostiščarsko javno službo že določeno in lastniki gostinskega obrata na Veglu tudi?

Sedaj naj preidem h glavni stvari, motivu predlagateljev, to je Bohinjskemu jezeru z vso »okolšno te podobe raja«. Ali predlog sprememb Zakona varuje Bohinjsko jezero z vsem pripadajočim priobalnim pasom po vseh vidikih, npr. ekoloških, naravovarstvenih, kulturnozgodovinskih, krajinskih, itd. Priznam, da vseh vidikov niti ne poznam. O tem so se razpisali nekateri iz strokovne javnosti. V letu 2003 je bil celo organiziran znanstveni posvet namenjen Triglavskemu narodnemu parku, 35 raziskovalcev iz 12 institucij, ki so ugotavljali, da mogoče pa le bo preprečeno najhujše (Delo, 4.11. 2003, Alenka Puhar).

Predlog Zakona (ZTNP-1) je izvzel Bohinjsko jezero s priobalnim pasom vred iz osrednjega varovalnega območja in stvar je postala v smislu varovanja brezpredmetna, zgolj leporečje. Na pleča Bohinjcev, Občine in Države pa bo vrgel vso izredno drago komunalno infrastrukturo, ki je po vrhu vsega še nezanesljiva (štirje sistemi prečrpavališč samo v Ukancu, dolg kanalizacijski vod do Ribčevega Laza vzdolž celotne južne obale jezera z vmesno postajo v bližini Skalce in »by passom« za slučaj zastojev, ki vodi »drek« naravnost v jezero. Čistilni napravi pa sta že zastareli - odplake iz ene gredo v jezero, iz druge v Savo).

Že dolgo je znano, da je Bohinjsko jezero v metastabilnem stanju in da »zacveti« lahko vsak trenutek. Nanj izrazito vpliva vsa okolica (promet, površinske vode, fekalije, smeti in drugi odpadki, gnojenje kmetijskih površin itd.) Množičnost turističnega obiska, razširjanje nastavitvenih kapacitet (hotelskih in drugih) stanje jezera izrazito poslabšujejo.

V varovanje je sedaj močno vključena lokalna samouprava, brez nadzorstvene funkcije Zavoda TNP (zgolj pasivni upravljalec). Občina Bohinj v primeru režima prometa sedaj posega v prostor za ureditev, legalizacijo obsežnih in številnih parkirišč ( na sedanji razgrnitvi kar 5 občinskih pobud ob jezeru), od teh sta vsaj dve izrazito sporni (sv. Janez in Naklova glava). O teh pobudah pa bo odločala predvsem Občina sama. Ali je res potrebno, da vsem omogočimo, da tistih nekaj vročih sobot in nedelj na leto pripeljejo ob jezero vse » naoljeno plehovje«? Humorist Tone Fornezzi Tof je nekoč že predlagal ureditev parkirišč: »zabetonirajte jezero!«. Vse vodi zgolj interes po pobiranju parkirnine. Jezero vzdolž celotne obale (4 km) sploh ni varovano, saj je tam speljana glavna cesta brez omejitev (13. člen o omejevanju prometa ne pove nič bistvenega).

Ali predlog Zakona o TNP uveljavlja kakšen arheološko-zgodovinski kulturni vidik varovanja kakega konkretnega prostora ob jezeru? Tega ni opaziti. Znan je arheološko pomemben prostor cerkve sv. Janeza, potem t.i. Vokov vrt, Vrtovin in še kje. Da ti prostori niso varovani, me prepričujejo razgrnjene pobude. S pobudo št. 155 pri sv. Janezu Občina Bohinj urejuje parkirišče, s pobudo št. 96 nekdo na Vokovem vrtu, na obali jezera med sv. Janezom in Vrtovinom, želi spremeniti namembnost kmetijskih zemljišč v stavbna. Če bo to uspelo, potem bo sledil npr. hotel pod Vrtovinom. Na Vrtovinu, kjer je nekoč že bila preprečena gradnja velikega hotela, prostor tudi ni zaščiten.

Ali je s predlogom Zakona o TNP uveljavljen avtohton kulturno-krajinski vidik varovanja prostora jezera? Skozi stoletja se je uresničevalo nenapisano pravilo ( lahko mu rečemo običajno pravo), ki je ohranjalo obsežen priobalni pas jezera kot nezazidljiv. Domačini so to izjemno lepoto ohranili zaradi spoštovanja in respektiranja jezera, ki se je kasneje prenesla na nezazidljivost celotnega priobalnega pasu. To niso zgolj moje besede, pač pa besede tistih, ki se na to spoznajo (glej P.S. – Ravnik, Avčin, Kmecl). To je za predlagatelje nepomembno. Oni iščejo primerjave (obrazložitve predlogov sprememb zakona) v Avstriji, Italiji in še kje. Tam, kjer so podobo jezer že uničili, danes pa jim je žal, ker turist išče neokrnjeno podobo in naravo. Argumenti razvoja turizma in pozidav okolice jezera so že zdavnaj povoženi. Lahko pa se oplajajo v slabo ozaveščeni sredini.

Vse kaže, da ta vidik ni upoštevan, ker so predlagane zakonske rešitve urejanja prostora TNP (čl.14), razvojne usmeritve (čl.15), razvojni program (čl.16), razvojni ukrepi (čl. 17) raztresene po raznih institucijah in tudi zakonih v horizontalni liniji. Tak način posegov v prostor Ribčevega Laza (ta je sploh izven TNP), sv. Janeza, Skalce, Fužinarskega zaliva, Naklove glave, Ukanca ne bodo odvrnili. Nekatere sedanje vloge za področje Ukanca, na mapni kopiji označene s številkami 103, 101, 100, 99, na razgrnitvi niso obrazložene tako kot ostale. Stvar je očitno zaupne narave!

Neverjetno pa je, da predlagatelji sprememb Zakona, ki tako močno poudarjajo turistični razvoj Bohinja, pozabljajo na razvojne programe, ki so bili že narejeni. Rešitev vprašanja turističnega razvoja Bohinja je odvisna od infrastrukturne ureditve prostora od hotela Jezero do pod Skalce, preko mostu in cerkve sv. Janeza do Vokovega vrta, Vrtovina in do kopališča. To vprašanje je bilo reševano v okviru projekta Alpe-Jadran. Na tem najbolj markantnem prostoru naj bi ustvarili »peš cono«. Da bi to dosegli, pa je treba speljati prikladni obvoznici proti Stari Fužini in proti Ukancu.

Poleti je sedaj na cestnem križišču, na obali jezera tik pred mostom, cestni zamašek. Turisti, ki si želijo ogledati lepoto jezera z mostu pri sv. Janezu, tvegajo, da jih bodo stisnili avtomobili. Na mostu se težko srečata dva avtomobila. S projektom Alpe-Jadran bi bilo uresničeno že nekaj vidikov, ki jih prej omenjam. Tudi krajanom bi omogočili neoviran prehod čez to točko v poletnem času. Hotel Jezero bi takoj postal eminenten hotel, prav tako nekdanji sosedni hotel Stane Žagar, kasneje imenovan Kompas. Tam so tudi že nekateri drugi individualni gostinski objekti. A kaj, ko so pred očmi Občine ali pa z njeno pomočjo nekdanji hotel Kompas, ki je bil postavljen na najlepšo možno lokacijo, pred kratkim spremenili v apartmajske bloke. Sedaj pa poteka ostra kampanja za gradnjo zopet nekega drugega hotela. Jasno je, da se temu ljudje upirajo.

Glavni motiv predlagateljev za sprembo Zakona o TNP je turistični razvoj, ki ga pa dani predlog ne prinaša. Nasprotno, velika nevarnost je, da bo z novim Zakonom razvoj blokiran.

Že sedaj razgrnjene pobude lahko dokončno preprečijo, da bi se nekoč lahko »peš cona« in obvoznica zgodili. To potrjuje, da naj se prostor varuje z v naprej izdelanimi planskimi akti do vključno zazidalnega načrta, ki je nujno potreben za področje Ribčevega Laza. Predlagatelji spremenjenega Zakona o TNP celo trdijo (razlage o območju TNP), da prostor Ribčevega Laza ni potreben varovanja. Ali pa je? Potreben je zazidalni načrt, ki bo imel vrisane npr. potrebne ceste, zaključeno hotelsko cono z vso trgovsko, zabaviščno in drugo ponudbo, ki je le na tem prostoru smiselna. Nastreljeni hoteli po širši okolici jezera so le planinske koče, kjer se počuti tako željeni ekskluzivni gost v Bohinju osamljen kakor planšar na planini.

P.s.: Nekaj zgodovine posegov v jezerski prostor

Predlagateljem predloga sprememb zakona o TNP, organom Občine Bohinj, Državnemu zboru R Slovenije v pojasnilo prikazujem kratek pregled borbe za ohranjanje nedotakljivosti Bohinjskega jezera z okolico vred. Vse nekoč zapisane misli zagovornikov krajinskih vrednot so še danes aktualne. Vedno pa so bili zagovorniki v manjšini in izpostavljeni oblastnim strukturam. Vse je še tako, kot je bilo.

V letu 1954 je jezeru grozila resna nevarnost, da bi takratna R Slovenija dokončno zapečatila usodo Bohinjskega jezera. Načrtovana je bila akumulacijska elektrarna Bohinjsko jezero – Soča. »Vzdignila se je vsa Slovenija in ves Bohinj zoper to« je v pismu zapisal prof. Anton Ravnik, bohinjski rojak. V tistih časih je bilo oblastem težko preprečiti načrte. Na koncu je v prid jezera posredoval sam Josip Broz.

V letu 1968 je Bohinj in Slovenijo razburila nameravana gradnja večnadstropnega hotela (200 sob) na Vrtovinu ob jezeru. Prav podobna zgodba se je odigrala že leta 1948. V letu 1968 se je v bran neokrnjeni naravi postavila ozaveščena javnost. Prikazal bom nekaj najbolj zanimivih prispevkov v časopisih:

  • prof. Janko Ravnik, Še je čas, Delo, 13. marca 1968 :»Ali naj prav Bohinjsko jezero, naš ponos, naš gorski dragulj, postane žrtev temeljito zgrešenih idej… Nekdanjo zaščito čudovitega Bohinjskega jezera in njegove okolice je narekoval preudarni čut...«
  • gornik France Avčin, Povampirjena komercializacija, Delo 15. marec 1968: »Tujci preprosto ne razumejo, kako nam je uspelo ubraniti ta gorski biser pred naskoki civilizacije in nam za ta uspeh kulture zavidajo...Tako razprodajati vrt Evrope je prostituiranje celega našega naroda. Če je narodu uspelo zaščititi jezero pred pohlepom energetikov, bo to znal tudi danes pred vsemi levi in sex-turizmi...«
  • prof. dr. Matjaž Kmecl, K novemu hotelu pod Vrtovinom v Bohinju, Delo 17. marec 1968:»Ali kdaj pomislimo, kaj bomo zapustili rodovom za nami?... Nič ne mislimo. Preveč samopašna generacija smo, vase zagledana. In ker smo takšni, zraven pa še malo nedomiselni, smo si v svojem prostoru in času izbrali tudi otipljiv model svojega – v tem primeru turističnega napredka. Ta model obstaja v potrošniđki sferi - zaslužek za vsako ceno ... Vprašajmo se za zaključek ali tiči dovolj trdno v naši zavesti, da današnja nezazidljivost bohinjskih obal ni rezultat zaostalosti naših prednikov, marveč dragoceno zavestno izročilo in dragocena dediščina, ki je kot generacija nimamo pravice enkrat za zmeraj zapraviti. Za nobeno ceno!«

Zoper takratno gradnjo hotela na Vrtovinu in za ohranjanje neokrnjene narave so se zavzeli še mnogi drugi, npr.: Janez Lovše Ljubljana, Pavel Kunaver Ljubljana, Jože Košir Jesenice, dr. Tatjana Zalokar Jesenice, Zveza hortikulturnih društev Slovenije, Miloš Mikeln Ljubljana, dr. Mirko Kajzel Ljubljana.
Navajam tudi pripis uredništva Dela : »Prejeli smo še vrsto pisem naših bralcev: Pavel Knapič Ljubljana, prof. Franc Rainer Biotehniška fakulteta Ljubljana, Zvone Snoj Ljubljana, ... iz Maribora je prispelo pismo z naslovom Protestiramo, ki ga je podpisalo 159 naših bralcev.«

Moje večletno vsestransko raziskovanje zgodovine Bohinja se je izrazilo v knjigi Pozabljeno bohinjsko zlato (izšla je 15. novembra leta 2002, spletna stran http://www2.arnes.si/~sopjcunk). To mi je dalo poglobljen odnos do kraja in ljudi. Stran od tega pogleda me ne odvrne nihče, za nobeno ceno!

Ugotavljam, da starodavne lokacije kulture železa, ki izhajajo iz konca 7. st. pr. Kr., kot so Ajdovski gradec in Selo pri Bohinjski Bistrici, Gradišče pri Bitnjah, Dunaj pri pri Jereki, Studor ter srednjeveške in novoveške lokacije, kot so sv. Hema pri Nomenju, Fužina Bistrica in Pozabljeno, Stara Fužina, rudokopi na Rudnem polju, Rudni dolini, Spodnjih Gorjušah, večinoma niso zaščitene. Naštete lokacije dokazujejo dvatisočletno naselitveno kontinuiteto, ki povezuje celotno področje Bohinja in s tem prostor Triglavskega narodnega parka. Vas Stara Fužina je dobila ime od tamkajšnje fužine, ki izhaja iz 14. st. Njeni ostanki leže tudi nezaščiteni v območju TNP (t.i. stara žaga pri Zoisovi hiši-gradu) in prav tako omenjeni rudokopi na Pokljuki.

Kaj pa o tem predlog Zakona oTNP ?
Ali zapisano ne dokazuje, da bi moral biti ves Bohinj vključen v območje TNP . Potem pa se nam tudi področje jezera pokaže kot osrednji, zaščite najbolj potrebni prostor TNP.

Kdo bo danes rešil nekoč od domačih ljudi zaščiten Bohinj?

Ivo Janez Cundrič, uni. dipl. inž.
Bohinjska Bistrica

eXTReMe Tracker