Večer, 27.01.2004 - Mojca Marot: Minulo nedeljo podelili medalje pohodnikom, ki smo Šmohor lani obiskali več kot 20 krat.
Šmohor postaja vse bolj priljubljena izletniška točka mnogih rekreativnih pohodnikov, pa tudi planincev, ki prihajajo čez Kal in Mrzlico
Oskrbnika Tullio in Vera Bolčič se nadejata dolgo pričakovane obnove kuhinje
Preko 8.400 pohodov na Šmohor
Šmohor postaja vse bolj priljubljena izletniška točka mnogih rekreativnih pohodnikov, pa tudi planincev, ki prihajajo čez Kal in Mrzlico
Planinsko društvo Laško na svojem planinskem domu na Šmohorju, priljubljeni izletniški točki mnogih pohodnikov, predvsem iz Laškega, Savinjske doline in Zasavja, že nekaj let zvesto spremlja število pohodnikov, ki se vpisujejo v knjigo obiskovalcev in predvsem imena tistih, ki se na Šmohor podajo večkrat v letu. Že tradicionalno podelijo medalje vsem, ki so na Šmohor prišli vsaj dvajsetkrat in večkrat, tisti, ki so opravili vsaj sto pohodov, pa so od oskrbnikov Tullia in Vere Bolčič, prejeli še spominska darila. Skupaj so lani našteli 8.413 pohodnikov, skoraj tri tisoč več kot leto poprej.
Zakonca Bolčič sta postala oskrbnika planinskega doma na Šmohorju pred osmimi leti in vse od takrat zgledno skrbita za gostinsko ponudbo. Čeprav je kuhinja že precej zastarela in jo ima PD Laško ravno letos namen temeljito obnoviti, Tullio in Vera vselej skrbita, da so enolončnica, ješprenj, pečenice ali kaj podobnega za kosilo ali le okrepčilo, vedno na voljo. Dom je za obiskovalce odprt vse dni, razen četrtka. Pred kratkim sta podpisala pogodbo o najemu tudi za letos, se pa Tullio rad pohvali, da bo odšel v pokoj natanko 20. maja 2006 in to ob 4. uri zjutraj. »Takrat bom izpolnil vse pogoje za upokojitev, saj bom star natanko 58 let,« pravi Primorec, ki ga je v Radeče in naposled na Šmohor pripeljala ljubezen. »Edina hiša, ki še stoji v Strunjanu, sredi solin, je moja rojstna hiša,« pravi Tullio, ki je Vero spoznal v Piranu, kjer je bila upravnica počitniškega doma Papirnice Radeče. »Jaz sem imel v Piranu stanovanje, zato sem jo kmalu opazil,« pove in se mu ob tem, ko se spomni na refošk, usta razležejo v širok nasmeh. »Po duši sem ostal Primorec in če kaj, potem še vedno pogrešam ribolov, barko in šparglje,« pravi. Šmohor pa je vseeno vzljubil bolj, kot je sprva mislil. Rad bi še povečal promet, saj nenazadnje od tega tudi živi, sicer pa ga imajo številni pohodniki radi, on pa njih. »Največ jih prihaja za svojo dušo in rekreacijo, nekateri imajo pohodništvo v krvi, so pa tudi taki, ki jim to pomeni določen izziv in imajo v sebi kanček zdravega, tekmovalnega duha. Največ jih prihaja iz Laškega in okolice, vseh krajev Savinjske doline, pa tudi Celja in Zasavja, še zlasti Hrastnika. Nekateri pridejo na Šmohor tudi čez Kal in Mrzlico, kar je že zahtevnejši podvig,« pravi Tullio.
Skupaj s Faniko Wiegelle, predsednico Planinskega društva Laško je Tullio Bolčič najbolj zvestim pohodnikom pomagal razdeliti 129 medalj. Bronaste so prejeli vsi, ki so imeli lani za seboj najmanj 20 pohodov, 18 pohodnikov je prejelo srebrno medaljo za več kot 40 pohodov, tisti, ki so na Šmohor prišli več kot 60 krat, pa so prejeli zlate medalje. Slednjih je bilo kar 67, kar 20 od teh celo več kot sto in so poleg medalje prejeli še spominsko darilo in majico.
Kar 444 krat se je na Šmohor povzpel Franci Kamenšek, 350 krat Pavel Podbevšek, 275 krat pa Miran Kolšek. Najstarejša pohodnica, ki je Šmohor lani obiskala več kot 60 krat, je 78-leta Marija Podbevšek, najmlajši pohodnik pa je petletni Timotej Jeran iz Žalca.
Besedilo in fotografije
Mojca Marot