Prijetno speljana planinska pot, z nekaj rahlo izpostavljenimi deli; pot, ki se konča v naročju Kamniško-Savinjskih Alp.
Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m)
V naročje Kočne in Grintavca
Prijetno speljana planinska pot, z nekaj rahlo izpostavljenimi deli; pot, ki se konča v naročju Kamniško-Savinjskih Alp.
Jezersko nudi vrsto zanimivih planinskih točk; za planince, za gornike, za alpiniste. Danes se bomo odpravili pod severno ostenje Grintavca in Kočne, ob rob prepadnega pobočja nad dolino Ravenske Kočne. Pa pojdimo do Češke koče.
Češko kočo je leta 1900 zgradila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva, pod vodstvom župana Franca Murija. Idejni in organizacijski vodja postavitve je bil predsednik češke podružnice, praški profesor dr. Chodounski, kateremu so v obdobju med obema vojnama postavili spominsko ploščo, ki jo danes lahko vidite v Jenkovi kasarni. Od odprtju je kočo blagoslovil "triglavski" župnik Jakob Aljaž.
"Ta romantična" pot, kot jo imenujejo Jezerjani, do Češke koče je tista, ki se začne pri Kazini, kjer zavijete desno v smeri Makekove Kočne oz. slapu Čedce. Ob cesti boste kmalu zagledali smerokaz za Češko kočo, prostora je pa tudi dovolj, da lahko parkirate. Čevlji, teleskopske palice...in pot pod noge. Najprej greste mimo parih privatnih hiš, potem pa se pot strmo usmeri po gozdu. "Pr studenc" na nadmorski višini 1230 metrov se boste lahko ohladili s studenčno vodo, pa še mlinček je zraven. V vročih poletnih dneh, ko je lahko močno soparno, kajti nismo še visoko, studenček še kako prija. Pot se nadaljuje strmo skozi gozd, pri tabli "Za jezerci" pa se začne širša gozdna pot, ki je bila tisti dan, ko sem tam hodila jaz, polna podrtih dreves. Naslednji smerokaz je tabla "Kačji rob", na kateri piše 45 minut. Na kačjem robu je še nekaj vzpona, potem pa gre pot nekaj časa kar naravnost. Na tem delu se priključi še pot, ki do Češke koče vodi od tovorne žičnice v dolini Ravenske Kočne. Pot pa bo postajala z vsakih korakom bolj napeta, potekala bo tudi po skalah. Varovanje je dobro, saj je planinska koča mnižično obiskana in je za varnost vseh odlično poskrbljeno. "Hudičevi kvanci" bodo kar naporni, vmes boste šli še po eni "lojtrci". Pa brez panike! Tam je zato, da vam vzpon le olajša.
Bližje koči boste, bolj boste v objemu mogočne Kočne in špičastega Grintavca. Luštno Češko kočo boste zagledali, ko boste praktično stali pred njo. Oblikovanost terena nam daje občutek pravega visokogorja, razgled na okoliške gore pa nas navda z mirom in energijo ter ponovno potrditvijo, da je Mati Narava največji umetnik. Na vzhodni strani se dviguje greben Koroških Bab. Na Veliko Babo vodi ena najlepših zavarovanih poti, kar sem jih splezala. Desno od grebena je ostenje Koroških Rink, pred njim pa Ledine oz. Vadine. V bližini so strma ostenja Dolgega hrbta, ki se prek Mlinarskega sedla povezujejo z ostenji Grintavca, zahodno pa severna ostenja Kočne.
Češka koča je torej fantastično izhodišče za resnične gorniške ture v divji svet visokogorja. Skupaj smo do sedaj prehodili že precej sredogorja, okusili celo kanček Julijcev. Kaj porečete na idejo, da se naslednjič odpravimo višje, v pravi svet visokogorja?