Dobrčo bi po legi prištevali h Karavankam, vendar so jo geologi in geografi uvrstili med Kamniške Alpe. Gora za preizkus planinske in kolesarske kondicije.
Dobrča (1478 m)
Čokata Dama
Dobrčo bi po legi prištevali h Karavankam, vendar so jo geologi in geografi uvrstili med Kamniške Alpe. Gora za preizkus planinske in kolesarske kondicije.
Čokata dama, ki se v višave dviga med Kranjem in Jesenicami, je s svojim gozdnatim pobočjem in travnatim vrhom dobro vidna iz vse doline. Od okoliških hribov jo ločijo doline Tržiške Bistrice, Mošenika in Drage. Res pa je tudi, da lepšega razgleda nad celo Gorenjsko in tudi delom Slovenije, kot je z Dobrče, ni nikjer. Pogosto ji rečejo tudi Gorenjski balkon. Za njenim hrbtom se skriva Begunjšica (2060 m), Vrtača (2181 m), levo od nje Stol (2236 m), desno greben Košute. Od koče na Dobrči se vidi polhograjsko hribovje, Ratitovec, Blegoš, sorško polje, Jelovica, Mežakla, Blejsko jezero s Triglavom v ozadju. Če je lepo vreme, se vidi celo Snežnik.
Na Dobrčo vodi vrsta markiranih in nemarkiranih poti iz vasi na cesti med Tržičem in Begunjami. Mi se bomo na vrh podali iz vasi Hudi Graben. Dobro označena in markirana pot se strmo vzpenja skozi gozd proti vrhu. Pri nekaterih vmesnih delih res kar "grizeš kolena", in se temu primerno tudi hitro dvigneš. Občasno prečkamo gozdno cesto, ki je speljana vse do koče in je idealna za gorsko kolesarjenje. Pri zadnjem vzponu, ki vas pripelje do koče, je potrebno prečkati leseno pregrado. Vršni travnik je zaradi živine ograjen.
Prijazen oskrbnik koče vas bo postregel s čudovitim kislim mlekom, ki se v hribih še kako prileže. Opazila sem, da na žigu, ki ga dobite v koči, piše 1520 metrov, čeprav ima Koča na Dobrči na vseh zemljevidih "le" 1478 metrov. Vprašala sem, od kod ta razlika. In odgovor je bil, da je žig že star, še iz prejšnjega sistema, ko je država namenila nekaj denarja vsem planinskim kočam, ki ležijo nad 1500 metrov visoko. Pa so kočo na Dobrči malo zvišali Ne vem, če je res, a tako se govori!
Po počitku pred kočo se pa le odpravite proti vrhu Dobrče. Ampak, potrebno bo vklopiti radarček za stezosledništvo. Pot namreč na začetku teče po kolovozu, pri prečkanju planine pa se kar izgubi. Vzpenjate se preko travnikov tik pod poseko in če boste imeli srečo (sama jo nisem!), se boste znašli pred vratci v ogradi, za vratci pa se vidi dobro shojena in markirana steza skozi smrekov gozd, ki vodi proti vrhu.
Dobrča je tudi lep, gorskokolesarski vzpon. Za vasico Hudi graben nas tabla usmeri desno na že prej omenjeno gozdno cesto, ki vodi do koče. Pot je makadamska in na začetku zmerno naklonjena. Vendar, z višino tudi strmina naklona raste. Hkrati pa je z višino tudi cesta vse bolj grda oz. kamnita. Neskončne serpentine postanejo že kar duhamorne, dokler se ne znajdete pred rampo. Ste pred najbolj strmim delom vzpona in ni me sram priznati, da sem raje sestopila in do konca ovinka kolo potiskala navzgor. No, ko premagaš ta klanec, je do koče še nekaj 100m več ali manj ravnine.
Kolesarski vzpon načrtujte v zgodnjih jutranjih urah, kajti vzpon poteka po soncu. Možnosti spustov je več; lahko po poti vzpona, ali pa preko Lešanske planine do Bistriške planine in Tržiča. Vsekakor ne pretiravajte in precenjujte svojih sposobnosti in ne pozabite na čelado. Pa srečno!