Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nema govorica dreves

Za tistega, ki ne zna dobro opazovati okolice je hribolazenje gotovo dolgočasno

Nema govorica dreves


Danes bomo ali smo večinoma že prežvečili zadnje ostanke spremenljivega, občasno prav nadležnega vremena in prehladnega vremena. Že jutri bo precej bolje, kar v časovnem okviru niti ni veliko, a kaj, ko nam je poletje z nekaj vročimi dnevi vrglo kost že zadnje dni statistično dokaj povprečnega maja. In ko smo se pripadniki močnejšega spola ravno navadili na brstenje raznovrstnih popkov in spremljajočega okrasja, smo si morali vsi skupaj spet obleči eno od številnih »umetnih« lupin, ki nas ščitijo pred mrazom. Saj so jope in podobna oblačila ob poletnih jutrih povsem normalna. Da pa jih moraš imeti na sebi tudi domov grede, ne, to pa res ne gre! Očitno pa bo do vstopa v astronomsko poletje, ki se ima zgoditi v torek dopoldne vsaj vreme spet v ustaljenih okvirih. Sicer pa kdor se te dni ne poti za knjigami ali zaključuje projekta oziroma snuje dopustniške načrte, tega prav gotovo ne brigajo vremenske všečnosti ali nevšečnosti.

Prav od jutri dalje ter za konec tedna in še vsaj v začetku prihodnjega so obeti prav spodbudni in predvsem poletni. Seveda prvi dni še, kasneje pa ne bo šlo brez poletnih neviht, a v celoti gledano te ne bodo zmotile ugodnega vremenskega občutka, saj bodo predvsem pozno popoldne in v večernem času. Takrat pa smo tako ali tako že zdavnaj v dolini. Za tistega, ki ne zna dobro opazovati okolice je hribolazenje gotovo dolgočasno, a bolj težko kot je videti, je znati gledati. Pozoren gornik lahko ob planinski poti, če je ta prava ali pa kar brezpotje, najde številne zanimive »objekte preučevanja«. Ker poteka večji delež naših poti prek gozdov, so še kako zanimivi panji ali štori, predvsem tisti, ki še dišijo. Na svežih namreč lahko še dokaj dobro razberemo letnice iz njih pa tudi burno preteklost. V mislih imamo dendroklimatologijo, nekakšno drevesno podnebjeslovje, to je vedo, ki se ukvarja s preučevanjem podnebja in izjemnih vremenskih dogodkov v preteklosti prek vpogleda v drevesne letnice.


S pomočjo drevesnih letnic je moč datirati tudi pretekle gozdne požare. Na sliki so posledice letošnjega požara nad Logom v Trenti, ki bodo vidne še precej let

Letnice dreves nam kažejo vsakoletni debelinski prirastek lesa, lahko pa so goste, široke, valovite in temu podobno. Omenjeni prirastek najbolj zmotijo prav izjemni suša in moča, hud mraz ali druga obdobja skrajnega vremena. Uporabne in primerljive vremenske podatke, izmerjene z merilnimi inštrumenti imamo šele za nekaj več kot zadnjih 100 let. S pomočjo letnic pa lahko pogledamo še v nekoliko bolj oddaljeno preteklost. Prek prereza letnic posameznega drevesa namreč lahko sorazmerno natančno ocenimo tudi njegovo starost. Več kot je krožnic, starejše je drevo in obratno. Seveda za to ni potrebno prežagati vsakega preučevanega drevesa, ampak uporabljajo gozdarji v ta namen posebne svedre za merjenje prirastka. Pri drevesnih vzorcih nas z vidika historičnega podnebjeslovja bolj kot samo število zanimajo širina, potek in razmik letnic. Prav ti nam namreč povedo, kako je bilo z vremenom oziroma njegovo »daljšo različico« to je podnebjem v času življenja posameznega drevesa.

Kadar so letnice zelo ozke in prav tako presledek med njimi, vemo, da je v tem času drevo trpelo »žejo« oziroma je bilo pomanjkanje dežja (suša). In obratno, širše letnice in več prostora med njimi nam kažejo na sorazmerno ugodne rastne razmere v enoletnem življenju drevesa. Razsežnejše in bolj razgibane motnje v poteku in obliki ter razmiku letnic pa kažejo na dlje časa trajajoče »izredne« razmere ali dogodke, tudi druge. Mednje sodijo tudi gozdni požari, če le oplazijo drevo in ga pustijo pri življenju. Tako, zdaj pa je že čas, da se končno premaknemo od drevesa, natančneje njegovega debla proti vrhu ali kakšnemu gorskemu potoku ali pa zanimivi skalni obliki, kjer nas čaka nova raziskovalna »lekcija«. Vsak tak postanek, in teh naj bo v prihajajočih vročih dneh čim več, je priložnost, ob kateri se lahko še enkrat prepričamo o veličastnosti in hkrati zapletenosti ter celovitosti Narave. Na ta način lahko prisluhnemo drevesom in njihovi nemi pripovedi o svojem življenju. In kaj bodo ugotovili zanamci o naši generaciji takrat, ko bodo »vrtali« in pregledovali »človeška« drevesa in panje 21. stoletja?

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti