Zatrep bohinjske doline zapira prostrana visokogorska planota Komna. Svet prepadov in strmin, svet bajk in legend, ki mu je svojo lepoto dodal tudi čuvaj visokogorja, Zlatorog.
Komna (1520 m)
Vrata v Zlatorogovo kraljestvo
Zatrep bohinjske doline zapira prostrana visokogorska planota Komna. Svet prepadov in strmin, svet bajk in legend, ki mu je svojo lepoto dodal tudi čuvaj visokogorja, Zlatorog.
Če se ustavite pri cerkvici Sv. Janeza pri Bohinjskem jezeru, pogledate v smeri jezera, boste v samem zatrepu bohinjske doline, na višini preko 1500 metrov zagledali kočo. Videti je daleč, pa tako blizu, njena lega pa daje občutek, kot bi jo nekdo s fračo ustrelil tja gor. Pa pojdimo danes na Komno!
Ko pridemo do Bohinjskega jezera, zavijemo ob jezeru levo proti hotelu Zlatorog. Od tam je do Savice še 4 kilometre asfaltirane ceste. Parkiramo ob Koči pri Savici in gremo v smeri slapu Savica. Tam, kjer je kiosk in pobirajo vstopnino za obisk slapu, gremo mimo in že smo na poti, mulatjeri, ki nas bo popeljala na Komno. Pot je več kot udobna, lepo speljana, številne oštevilčene serpentine pa olajšajo vzpon. Vse skupaj deluje dokaj zložno. Osebno mi je bila pot, ko sem prvič hodila po njej, dolgočasna, ker nima nobenega razgleda. Na parih mestih se odpre pogled proti Bohinjskemu jezeru, sicer pa lahko le opazuješ bukov gozd, ki te obdaja in nad seboj gledaš strme skale. Po dobri uri hoda, na 48 serpentini, se strmina rahlo položi. Pridemo do razglednega pomola, po domače "Bekslna". Tukaj je namreč v času prve svetovne vojne stal steber vojaške žičnice, ki je oskrbovala avstro-ogrske vojake na Soški fronti. Od tod naprej se začne položnejši del vzpona, ki poteka vzdolž koritaste doline imenovane Pekel. Iskreno rečeno, morda boste res imeli občutek, da ste v peklu, saj se bo pot kar vlekla in vlekla. Na nekem mestu, kjer se pogled rahlo odpre, boste zagledali Dom na Komni prav blizu, a je do njega še kar daleč. Pred ciljem je še nekaj serpentin. Nisem jih štela, a baje je vseh skupaj 66. Na parih mestih so zaradi varnosti in boljšega občutka tudi varovala.
Dom na Komni v celoti zagledate, ko stojite pred njim. Pravkar obnovljen dom vas kar vabi, da ga obiščete. Ko se vzpenjate v jedilnico in razmišljate, s čim bi potešili lakoto, vas bo premamil vonj po pravkar pečenem jabolčnem "štrudlu", ki vam ga postreže prijazno osebje.
V bližini Komne, le 15 minut stran, je še ena, manjša koča, Koča pod Bogatinom, 1513 m. Okoli nje je junija, baje, vse modro od encijana in številnega drugega planinskega cvetja. Baje pravim zato, ker sem sama videla le enega samega samcatega. Imela sem občutek, kot da se je človeška pohlepnost "pasila" po pobočjih in oskrunila ta čudoviti cvet Zlatorogovega kraljestva.
Od Koče pod Bogatinom je do vrha Bogatina 1 ura in pol. Udobna markirana pot nas preko Bogatinskih vratc pripelje na vrh, ki je skalnat, ozek in izpostavljen. A o poti na Bogatin kaj več, kdaj drugič.
S Komne se v dolino vrnete po poti pristopa, lahko "usekate" kakšno bližnjico, a pazite. Pa še nekaj! Zjutraj, ko boste prišli in parkirali avto, pazite, da bo na parkirišču, sicer bo vašega jeklenega prijatelja obiskalo redarstvo.
Dostop na Komno sam po sebi ni nič posebnega, je pa idealno izhodišče za ture naprej, v osrčje Julijcev. Do Krna je 5 ur, do Triglavskih jezer 2 uri in pol, do Črnega jezera 1 ura in četrt, do Vogla pa ravno tako 5 ur. Komna je križišče in stičišče poti sveta, kjer človek najde notranji mir, si zbistri misli od vsakodnevnega stresa in svet kamor se želi še in še vračati.