Lahko pristopna gora, ki na severni strani nudi spektakularen razgled v dolino Krme, očak Triglav pa nas pozdravlja v svojem sosedstvu. Najvzhodnejši dvatisočak Julijcev.
Planinski kotiček: Debela peč (2015 m)
Debeluška v Julijcih
Lahko pristopna gora, ki na severni strani nudi spektakularen razgled v dolino Krme, očak Triglav pa nas pozdravlja v svojem sosedstvu. Najvzhodnejši dvatisočak Julijcev.
Debela peč se kopasto dviguje iz pokljuških gozdov, na severni strani pa se vrtoglavo spušča v dolino Krme; navpično odsekana stena je namreč enkraten plezalski cilj. Kot najvzhodnejši dvatisočak zaključuje greben, sestavljen iz Mrežc (1966 m), Lipanskega vrha (1968 m) in Brd (2009 m). Zaradi lahke dostopnosti je vzpon primeren za vse.
Vzpon na Debelo peč začnemo na Pokljuki. Na Mrzlem studencu zavijemo desno in sledimo cesti, paziti pa je potrebno na križiščih. Avtomobil pustimo na parkirišču Pri rupah, kjer je tudi spomenik. Do Lipance se lahko vzpnete tudi iz Rudnega polja ali iz Medvedove konte. V dobre pol ure se vzpnemo do Blejske koče na planini Lipanca (1633 m). Ob poti so me presenetila številna luknjičasta debla, ki so jih izdolbile žolne, da bi varno zvalile jajca.
Pot na Debelo peč se začne pod kočo na Lipanci. Počasi se vzpenja skozi macesnov gozd, ki se potem v strmem žlebu dvigne na planoto. V tem strmem delu je potrebno malo previdnosti, saj z napačnim korakom lahko sprožimo kamenje, vedeti pa moramo, da v gorah nismo sami, da so za nami še drugi, ki bi radi prišli na vrh. Na tem skalnem pobočju že v zgodnjih jutranjih urah neprijetno pripeka sonce. Še sreča, da je vzpon kratek! Na vrhu planote je razcep; leva pot vodi na Lipanski vrh, mi pa sledimo desno proti Debeli peči. Dosegli smo okolico Spodnjih Brd, kjer so čudoviti, zložni travniki in redko posejani borovci. Če se vzpnemo na vrh travnika, bomo tudi ugledalo lepotico, ki je naš cilj, odprl pa se nam bo tudi razgled na goste pokljuške gozdove in planino Javornik. Zanimiva vegetacija pritegne pozornost: Clusijev svišč, zlate pogačice, rododendron, alpske velese...
Na koncu travnikov nas čaka naslednji, nekoliko bolj resen vzpon, čez zložen klanec proti vršnemu sedlu, kjer se prvič odpre pogled proti Krmi in Triglavu. Pobočje, preko katerega se vzpenjamo, je apnenčasto, skoraj golo in zato v sončnih dneh "peklensko" vroče. Na vrhu se pot ponovno razcepi: levo vodi pot po pobočju Brd proti Lipanskim vratom, desno pa se vije proti Debeli peč, vrh katere zagledaš pred seboj. Morda, če boste imeli srečo, boste na poti srečali gamsa. Midva sva se srečali iz oči v oči, vendar sem bila prepočasna, da bi ga uspela ujeti v fotografski objektiv. Do vznožja strme, vršne piramide, nas čaka zložen sestop. Še zadnji vzpon po vršnem travniku in imamo nov žig v knjižici. Z Lipance do vrha smo potrebovali uro in pol.
Debela peč novi fantastičen razgled: Viševnik, Mali in Veliki Draški vrh, Tosc, Vernar, Triglav, Rjavina; če ste pa količkaj vrtoglavi pa nikar ne hodite po robu, da bi pogledali naravnost navzdol proti Kovinarski koči v Krmi. Prenevarno je, saj je gora na severni strani praktično odrezana.
Vrnete se lahko po proti pristopa, ali pa se pri zadnjem razcepu usmerite desno, ter preko Lipanskih vrat obiščete še Lipanski vrh, ter se od tam spustite nazaj do Blejske koče na Lipanci, ki jo ves čas gledate pod seboj.
Opisana krožna tura je lepo doživetje, ki s svojo udobnostjo nudi obiskovalcu zadovoljstvo brez visokogorske resnosti.