Vzpon prežet z ljudskim izročilom in avanturo raziskovanja gorenjskega pragozda.
Sveti Jakob (964 m) in Hudičev boršt (1328 m)
Zavetje v naročju peklenščka
Vzpon, prežet z ljudskim izročilom in avanturo raziskovanja gorenjskega pragozda.
Sveti Jakob nad Preddvorom je obljuden kucelj, ki privablja številne pohodnike. Po eni strani je sam vzpon nanj prijeten trening, obenem pa, kot izhodišče, nudi kopico možnosti za prijetno celodnevno turo. Na Jakobu sta dve koči; privatna Francijeva koča in Planinska postojanka Iskra. Cerkvica svetega Jakoba je vidna daleč naokoli, v tej smeri pa pozornost vseh pritegne osamljen gozd sredi travnatega pobočja. Hudičev boršt se nahaja na hribu, imenovanem Cjanovca (1820 m), a ljudje mu ponavadi, zaradi zapuščenega gozda, rečejo kar Zaplata. Gozd meri 9 hektarov in je sekundarni pragozd. Kako je nastal, se še danes ne ve, legenda pa pravi, da sta se nekoč, v davnih časih, dva kmeta s Suhe pri Škofji Loki prepirala o lastništvu nad gozdom. Tipično slovensko, bi lahko rekli! Vse skupaj je pripeljalo celo tako daleč, da sta šla pravico iskat pred sodnika na loški grad. A tudi on ni razsodil, saj sta oba kmeta trmarila vsak na svojo stran. Ko je enemu od njiju prekipelo, je dejal: "Hudič naj ga vzame!" In res ga je. Vragec je ponoči prišel in si gozd naložil na ramo. Ob zori je pozvonilo v cerkvici sv. Jakoba, vrag, prijatelj teme, je izgubil moč in izpustil gozd na pobočju Cjanovce.
Izhodišče vzpona je Preddvor. Z avtomobilom se pripeljemo do gradu Hrib, lahko še malo višje mimo gradu Turn. Čaka nas približno uro vzpona. Lahko gremo po širši gozdni cesti, ali pa po gozdni poti naravnost navzgor. V vmesnem delu se pot kar strmo dviguje skozi gozd. Če je po dežju, je tudi precej blatno. Na vrhu strmega dela je razpotje. Ni važno, po kateri poti greste, obe vas bosta pripeljali na vrh; spodnja v 15, zgornja pa v 10 minutah. Na vrhu najprej vidite cerkev sv. Jakoba. Bil je prvi mučenec med apostoli. Ko so Arabci v sedmem stoletju osvojili Jeruzalem, so kosti sv. Jakoba prenesli v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, kjer je še danes sloveča božja pot. Postal je kmečki svetnik in zavetnik romarjev. V cerkvi so fragmenti fresk iz 15. stoletja, ki prikazujejo Pohod kraljev. Apostol Jakob, ki goduje 25. julija, gleda z baročnega oltarja proti vhodu cerkve.
Planinska koča Iskra je takoj za cerkvijo. Vem, da imate energije še dovolj, zato predlagam, da se podate naprej proti Hudičevemu borštu, ali pa morda celo na vrh Zaplate. Od iskrške koče gremo po grebenu severno mimo cerkve. Pot se rahlo spusti, potem pa nadaljujemo po severnem pobočju Potoške gore. Nadaljujemo v smeri markacij proti sedlu pred Javorovim vrhom, kjer je desno odcep proti Čemšeniku. Malo naprej je spet razpotje; desno je markacija za Javorov vrh, mi pa gremo levo, proti strmim pobočjem Cjanovce. Če gremo na njen vrh, nadaljujemo naravnost, sicer pa zavijemo levo in skoraj vodoravno dosežemo Hudičev boršt (2 uri). Na poti nas bodo zvedavo opazovale številne gorske cvetlice; kranjska lilija, lepi čeveljc, rumene pogačice. Vrnemo se lahko po isti poti, lepše pa je, če gremo naprej proti zahodu, morda še na Kališče in se spustimo proti dolini, v vas Mače. Zoprno le je to, da nas čaka par kilometrov asfaltirane poti do avtomobila, ki nas nestrpno pričakuje pri jezeru Črnava.