Jutro je božansko. Žareči sončni žarki nas požirajo iz minute v minuto bolj, zato vsi fotografiramo kot za stavo. Počasi se le pripravimo za pot, naš cilj so grape v Kranjski Rinki ...
PLANINARJENJE
Rinke
Že večkrat sem zapisal, da je marec idealen mesec za zimske pristope na vrhove. Snega je letos nasulo dovolj, odjuga je že pritisnila, zdaj pa potrebujemo samo še malo mraza in hoja po trdem srencu bo prav prijetna.
Zvečer, že v trdi temi, se nas pet Kamničanov zbere pred Domom v Kamniški Bistrici. Pred odhodom ne moremo mimo obvezne kavice. Debata je kot vedno zabavna in polna zanimivih dvogovorov. Končno se le spravimo na pot. Od spodnje postaje tovorne žičnice za Kokrsko sedlo jo uberemo skozi gozd. Tema je popolna zato bi brez svetilk težko kam prišli. Zagrizemo v breg, snega je vedno več. Vsak ubira svoj tempo in v Žmavcarjih svetijo posamezne iskrice. Zadnji prisopiham do Bivaka pod Skuto. Medtem je Franc že skuhal prvo juho. Nismo sami, tudi naš »ferajnovec« Aleš je tu. Franc kuha in kuha in razpreda še dolgo v noč potem, ko sam že potonem v globoki sen.
Jutro je božansko. Žareči sončni žarki nas požirajo iz minute v minuto bolj, zato vsi fotografiramo kot za stavo. Počasi se le pripravimo za pot, naš cilj so grape v Kranjski Rinki. Sledi predhodnikov nas vodijo čez zalite kraške Pode pod južno steno. Tam se razdelimo v naveze, Franc in Lado jo ubereta po skalnem grebenu, Irena, Igor in jaz pa v južno steno. Zaradi sonca je vedno bolj vroče, tako da je sneg vse bolj južen. Snežni jeziki vodijo strmo navzgor, cel kup jih je, zato ne vemo, če smo izbrali pravega. Naš naj bi bila smer imenovana Leva grapa. Strmina in izpostavljenost sta vedno večji, vendar se nam pozna, da smo letos že »pikali« po ledu, tako da ni težav. Za robom snega naenkrat zmanjka, pred nami je kratka stena. Treba bo plezati. Izberemo bližnji kamin, kjer je plezanje kombinacija praskanja s cepini in derezami po skalah, snegu in ledu. Tu se seveda varujemo. Kar naenkrat se znajdemo na znamenitem grebenu Rinka-Skuta, kjer nas zajame močan severni veter. Še kratko prečenje po grebenu in na vrhu smo. Obiskovalcev je kar precej. Tudi na sosednjem vrhu Križa so. Franc in Lado nas že čakata, potem pa skupaj sestopimo po Jugozahodni grapi. Običajni, lažji pristop, vodi levo malo naokoli, mi pa smo zaradi ugodne bližnjice hitro spet na prostranih Podih. Po malici se zapodimo v dolino. Po dolgem snežišču se dričamo da je veselje, večer pa spet zaključimo s kavico …
Jutro pod Rinkami in Skuto (v ozadju). Foto: Vladimir Habjan
Štiri Rinke, Kranjska (2453 m), Križ oz. Koroška Rinka (2374 m), Štajerska (2433 m) in Mala (2289 m) so priljubljeni cilj zimskih obiskovalcev gora. Za izhodišče je lahko Logarska dolina ali Dolina Kamniške Bistrice. V prvem primeru se vzpnemo na Okrešelj in skozi Turski žleb, v drugem pa po znani dolini imenovani Žmavcarji. V obeh primerih velja opozorilo zaradi nevarnosti plazov. Tura je zahtevna, naklonina je v Turskem žlebu do 35 stopinj, v Žmavcarjih nekaj manj. Čas vzpona je odvisen od razmer in seveda naše telesne pripravljenosti. Če turo razdelimo na dva dneva, lahko prespimo v Bivaku pod Skuto na Malih Podih pod Rinkami. Vodnik: Zimski vzponi v slovenskih gorah (Sidarta), zemljevid: Grintovci 1 : 25.000.
Vladimir Habjan
Na grebenu Rinka - Skuta. Foto: V. H. Dodano iz arhiva.