Radio Dur - Miha Pavšek: Meglena loterija v nižinah se nadaljuje. Četrtkove padavine ne bodo niti omembe vredne, se bodo pa ravno za konec tedna s prihodom lepega vremena temperature spet spustile na letnemu času ustrezne vrednosti.
Gorniška popotnica
Ponekod in ob določenem času, najraje prav v času somraka, bi lahko imeli v gosteje poseljenih krajih kar dneve brez zaves. Megla se namreč tako zgosti, da se ne vidi niti k sosedu in to celo tam, kjer so normativno določene razdalje med hišami in stavbami precej »na kratko«. Sicer pa imamo tudi za meglo rešitev, namreč naše vzpetinice, griče, hribčke, vrhove, najbolj zagreti pa tudi gore. Glede sosedov bo treba kar na obisk, sicer pa ste jih minule praznike večino že obiskali. Težava v tem času glede sonca je kratek svetli del dneva. Včerajšnja prazna luna, pomanjkanje snega in že omenjena meglena nadloga pa te dni pripomorejo k temu, da je vse skupaj še bolj temno in mračno. Zato moramo v tem delu leta nemalokrat sami poskrbeti tudi za zunanjo svetlobo. In pa vsak konec tedna z vsaj krajšim izletom v svetlejše in prijaznejše kraje. A kaj, ko je treba letošnjo zimo, če si to ime sploh zasluži, do snega tako visoko!
Danes in jutri se bomo »notranjski« kotlinci in dolinci, in ne boste verjeli tudi »zunanjski« Primorci še ubadali z megleno-oblačno nadlogo, v četrtek pa bo spet bolje. Pa pri nas še niti ni tako velikih odstopanj, posebej v dolinah in kotlinah, kjer kraljuje megla ali nizka oblačnost. V gorah je pa kar »hudo«, pretekli torek zjutraj je bila temperatura zraka na Kredarici +2° C, kilometer nižje na Krvavcu pa kar +5° C. Kako pa je te dni na oni strani Alp in še dlje na severu ter v Angliji pa verjetno že veste. Toplote in vode čez glavo in prek, da orkanskega vetra niti ne omenjamo. Skratka, vsega vremenskega »blaga« na pretek, le zime nikjer. Morda pa se bo potrdil rek o polni luni okrog božiča, ki nam južno zimo zapriča. Bati pa se je, da januarski primanjkljaj mraza nadomestil kakšen od prihodnjih mesecev.
Snežnim razmeram primerno predlagam tudi tokratni izlet za konec tedna, Mojstrovico (1816 m) v Zahodnih Karavankah. Pozimi so med najbolj zasneženimi in sorazmerno varnimi prav gotovo gozdne ceste. Za turno smučanje so primerne predvsem malo bolj strme, nekatere nas pripeljejo prav blizu vrhov na gozdni meji ali tik nad njo, včasih celo blizu vrha. Ena takih je tudi gozdna cesta, ki se odcepi od glavne ceste JeseniceKranjska Gora takoj za naseljem Belca. Usmeri nas seveda na karavanško stran Zgornjesavske doline in nas privede po stranski dolinici ob istoimenskem potoku pod več kot 600 m višje ležečo planino Brdca, ki leži tik pod državno mejo. Pod omenjeno planino bomo zavili na levo - do sem je po gozdni cesti z doline okrog 7 km. Dalje bomo še dobre 3 km sledili stranskemu kraku gozdne ceste, ki nas bo pripeljala na nekaj malega več kot 1600 m visoki vezni rob med Mojstrovico in Tišlerico. Slednje ime nam sicer zveni dokaj domače, toda mi se bomo raje odpravili na prvega od obeh vrhov. Prehod bomo poiskali kar na vzhodni strani roba, ki ga na vse več mestih prekinjajo gozdne poseke, višje zgoraj pa odprti svet pašnikov.
Smučarski svet je najboljši ravno tik pod vrhom, kjer bomo povrhu vsega nagrajeni še z nekoliko nenavadnim razgledom na Martuljške gore in njihove mogočne skalnate sosede ter Kranjski Gori z njeno gorsko kuliso. Pri spustu bomo bolj ali manj sledili trasi vzpona, kdor pa tega ne mara si lahko do gozdne ceste ob potoku Belci poišče tudi svojo različico, pri čemer pa mora računati s kakšnim presenečenjem (ruševje, skoki, grape, ipd.). Pa nič zato, podobno se je verjetno mnogokrat odločil tudi znani gornik in skalaš dr. Miha Potočnik, ki je bil doma z Belce in je hodil tudi po gorah na karavanški strani Doline, čeprav je mnogo bolj znan po svojih plezalnih podvig onstran doline in tokratnega našega cilja. Ko bomo spoznali ta nekoliko skrit in manj znan gorski kotiček nam bo jasno, zakaj se je ta znani gornik oženil z gorami in v gorah. In to dobesedno, saj se je v resnici poročil na vrhu Triglava, kar je zabeleženo tudi na celuloidnem traku. Namreč na drugem slovenskem celovečernem filmu z naslovom "Triglavske strmine" (1932). Pa fino se oblecite, saj se mraz za konec tedna spet vrača na svoje staro mesto!
Gorniški pozdrav, Miha