Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gorniška popotnica 28.12.04

Kako lep je ta naš narobe svet! Saj poznate znani stavek našega nepozabnega Ježka? Sneg je namesto naših obiskal raje nižine Pirenejskega polotoka in dežele Magreba! Nad obilnim snežnim pokrovom v našem visokogorju pa se seveda ne smemo pritoževati. Bo pa bolje, da ga nekaj časa zaradi nevarnosti snežnih plazov opazujemo le od daleč...

 

Gorniška popotnica

Medtem, ko se pri nas v nižinah na vse pretege oziramo za snegom (v gorah ga je na srečo zadnje dni pošteno natreslo!), ki ga letos nikakor noče biti, je namesto naših krajev zasnežilo celo nekatere nižine Pirenejskega polotoka in dežele Magreba. Sneg in hladen veter, ki sta presenetila tamkajšnje prebivalce pa za seboj ne puščata tako hudih posledic kot drug naravni pojav, ki je zdaj v ospredju svetovne javnosti. Seveda imamo v mislih podmorski potres v Jugovzhodni Aziji, eden najmočnejših v zadnjem stoletju, ki mu je sledil nastanek visokih valov ali cunamijev (iz kitajskega tsunami - morski valovi). Ti so pljusknili prek ploskih obrežij povsod okrog Bengalskega zaliva pa vse do obal severovzhodne Afrike. Verjetno ga ni med nami, ki lahko ostane ob takih dogodkih ravnodušen.

 

Nekaj podobnega naj bi zajelo tudi sredozemski otok Kreto okoli leta 1500 pr. n. št., ko naj bi velikanski, prek 60-metrski valovi preplavili ves otok in potopili tedanjo cvetočo minojsko kulturo. Mogoče je, da je bilo njeno uničenje osnova za nastanek legende o izgubljenem mestu Atlantidi. Pa se vrnimo raje k prijaznejšim snežinkam, ki pa se jih je zadnje dni ponekod nabralo toliko, da lahko postanejo krajevno tudi neprijazne. Zato najprej opozorilo, v zadnjih dneh je padlo v gorah nad gozdno mejo ogromno novega snega, v Julijskih Alpah več kot meter, v Karavankah in Kamniško?Savinjskih pa več kot pol metra. Zato nikar ne izzivajte usode in ostanite vsaj še nekaj dni v varnem zavetju gozdnatih in položnejših pokrajin. Tudi tam so lahko posamezna nevarna območja, a vendarle je v splošnem precej bolj varno kot višje zgoraj. Pri tako veliki količini novozapdalega snega namreč ne potrebujemo prav veliko odprtega in strmega sveta nad ali pod nami, da bi sprožili snežni plaz (trenutne razmere so take, da se lahko prožijo plazovi tudi spontano!), zato še enkrat - pamet in izkušnje v roke! Raje prestavite cilj kot pa da ga poskušate doseči za vsako ceno in se vam ali, kar je še huje, kateremu od vaših gorniških prijateljev pri tem kaj zalomi.

Ste minule dni, ko marsikje spet čistite pajčevino s snežnih lopat pomislili, da so lahko tudi snežinke med povzročitelji globalnega segrevanja ozračja? Seveda za to niso krive snežinke same, temveč sajasti »štoparji«, ki se prilepijo nanje in prijezdijo na njih vse do tal. Ljudje smo saje ali črni prah, ki nastaja pri gorenju namreč nekaj minulih stoletij neovirano spuščali v ozračje, še posebej na območju velikih industrijskih kompleksov in večjih kurišč. Puhasti kosmi snežink pa so kot nalašč za to, da jih na svoji poti navzdol poberejo. Morda jih niti ne boste videli, a je ta črni nepridiprav prav gotovo na njih. Ena sama velika snežinka lahko ujame tudi do več tisoč sajastih delcev. S sajami prepojena plast snežne odeje na tleh pa se obnaša drugače, kakor plast čistega, nedotaknjenega snega.

Čeprav tega s prostim očesom niti ne vidimo, pa je s sajami prepojen sneg rahlo umazan. In prav ta umazanost je vzrok, da skopni tak sneg hitreje kot »neumazani«, saj vpijajo temnejše površine več sončnega sevanja od svetlejših. V zadnjem času se raziskovalci ukvarjajo tudi s podrobnejšim preučevanjem součinkovanja saj in snega. Zadnje meritve kažejo, da vpija samo na severni zemeljski polobli s sajami umazani sneg okrog 3 % več sončnega sevanja, ki bi se v primeru »čistega« snega odbilo oziroma vrnilo nazaj v ozračje. Raziskovalci so ocenili, da je delež tako imenovanega sajastega snega pri globalnem segrevanju ozračja vse od leta 1880 že kar okrog četrtinski. Zaradi tega skopni sneg na industrijskih območjih in v njihovi širši okolici prej, hkrati pa je to tudi eden od neposrednih prispevkov k splošnemu segrevanju ozračja. Dobra novica ob tem je, da so se v zadnjem desetletju zaradi prehoda iz trdih in tekočih na plinasta goriva močno zmanjšale emisije sajastih delcev, kar bo vsaj do neke mere upočasnilo nezadržno tanjšanje in krčenje svetovnih ledenikov, najbolj očitne posledice globalnega segrevanja ozračja.

Nekaj novega, nepoznanega in priložnosti polnega se blešči za vogalom starega leta -
naj novo leto tudi vam, poslušalcem in bralcem te rubrike
in vašim najbližjim prinese veliko lepega!
In naj se čim več tegá zgodi tam zgoraj, »kjer le tišina šepeta« …

Gorniški pozdrav, Miha

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti