Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gorniška popotnica 23.09.04

Radio Dur, 23.09.2004 - Miha Pavšek: Megla in oblaki so sestavni del jesenskih juter in s tem se moramo pač sprijazniti. V naslednjih tednih nas čaka prelivanje jesenskih barv iz zgornjih nadstropij vse do pritličja, že jutri pa hladen tuš. Ta bo po gorah in ob koncu padavin tudi v sredogorju že tudi snežen! A bo sonce tokrat še pošteno opravilo svoje delo, v osojah pa se zna zadržati nekaj dlje časa.

 

Gorniška popotnica


Hlad vse bolj vdira v našo deželo in tudi v prostore, ki jih nekateri zvečer ali zgodaj zjutraj že malce pogrejejo. Kdor je vseskozi na nogah seveda ogrevanja ne potrebuje in enako velja za dejavnosti na prostem. Zgodnji jesenski dnevi v naravi kličejo kar sami k temu, da malo pomigamo, sicer nas zazebe, pa še koristno in zdravo je! A najbolj prijetno obdobje je, vsaj za nekaj časa očitno za nami. Do jutrišnjega jutra bo začelo deževati v večjem delu Slovenije, prek dne pa se bo še hladilo. Slednjo »nalogo« bo opravil veter, ki bo vztrajal še najmanj ki bo kar bo opravilnalogo. Zato pazite, kaj boste oblekli jutri zjutraj, da vas nazaj grede ne bo zeblo. Snežinke naj bi prišle tokrat tudi že v sredogorje, a bo tamkajšnji snega ob koncu tedna kar hitro skopnel. Povsem drugače pa bo v visokogorju, kjer ga bo zapadlo precej več. Nad gozdno mejo bo vztrajal še naslednjih nekaj dni, zlasti v osojah. Zato ta vikend odsvetujemo obisk visokogorja, še posebej tistih gora, na katere vodijo zahtevne in zelo zahtevne planinske poti.

 

Če je zadnje dni morda še kdo, ki ima pripombe na vreme pretekli konec tedna, potem takemu res ni več pomoči! Megla je sestavni del jesenskih juter in s tem se moramo pač sprijazniti. Pa najsi je nujno zlo ali pa skrivnostna tančica, ki nam zakriva podobo vse bolj čarobne jesenske pokrajine, ki zažari le hip za tem, ko jo dosežejo prvi sončni žarki. V naslednjih tednih nas čaka prelivanje jesenskih barv iz zgornjih nadstropij vse do pritličja, kjer bodo prevladale ob koncu vinotoka, osrednjega jesenskega meseca. V tem času zablesti narava za marsikoga v svojih najlepših barvah, ki so polnejše, globlje in skrivnostnejše kot svetle, radostne in življenjske energije polne spomladanske. Kot vsako leto okrog tega datuma, ko vstopi Sonce v znamenje Tehtnice, se začenja za meteorološko (v njej smo že vse od začetka tega meseca) še astronomska jesen. To se je zgodilo včeraj pozno popoldne ali v zgodnjem večeru, kakor že pač pojmujete uradni čas okrog 18.30. ure. Sončni čas bo zaostajal za uro še vse do zadnje nedelje v oktobru, ko ju bomo izenačili.

V naslednjih dneh bodo poletni dnevi uradno in dejansko le še bežen spomin. Poleg dejstva, da bo svetli del dneva krajši od temnega, nas bo opozorila na to tudi jutrišnja ohladitev, ki bo precej bolj konkretna, kot je bila včerajšnja, ki nas je bolj ali manj le oplazila. Sicer pa imamo tudi Slovenci vsako leto opraviti z dvema enakonočjema oziroma redko priložnostjo, da smo ponosni na svojo dvojino, ki pa jo sicer zelo malo uporabljamo. Če smo natančnejši je niti ne znamo uporabljati! Enako kot narava, je tudi jezik spreminjajoča in razvijajoča se tvorba in pri tem pač ne gre vztrajati zaradi »ogroženosti« nacionalnih prvin. Vrnimo se k včerajšnjemu jesenskemu enakonočju, ko je bila vsaka točki na Zemlji približno pol dneva na njeni svetli, in drugo polovico na njeni temni strani. Ste se že kdaj vprašali, zakaj ne rečemo »enakodnevje«? Kdor ima pri roki tabelo s podatki o sončnem vzhodu in zahodu ter dolžini dneva lahko ugotovi, da bo kljub enakonočju svetli del dneva nekoliko daljši od temnega. Omenjeni presežek je svojevrstno atmosfersko darilo, pri katerem pa imata vmes prste tudi geometrija in posredno, če so na navideznem obzorju tudi gore.

Točen čas sončnega vzhoda in zahoda ni, ko je nad obzorjem središče sončeve krogle, temveč takrat, ko se nad njim prvič pojavi njen zgornji rob oziroma izgine za njim prvi, to je skrajni spodnji rob krogle. In prav ti dve dejstvi nam prineseta že omenjeni nekajminutni presežek. Med atmosferskim »požiranjem« sončnih žarkov se jih del odbije, ukloni ali pa razprši. Zato je tik nad obzorjem površina sončeve krogle navidezno enkrat večja kakor opoldne, ko je Sonce najvišje na svoji dnevni poti. Zaradi omenjenega odboja žarkov pridelamo nekaj dodatnih svetlih minut tudi na račun sončnega zahoda. Svetlobni presežek ob enakonočju je še bolj izrazit v višjih geografskih širinah, kjer zaradi nižje dnevne poti nad obzorjem Sonce počasneje vzhaja in zahaja. Tako so imeli srečneži, ki so bili včeraj nekje v severni Evropi, kar okrog 18?minutni svetlobni bonus v primerjavi z »osmoljenci«, ki so se potikali na severu Afrike. Navidez nepomemben svetlobni presežek je dobrodošel tistim, ki se morajo pretolči skozi vsakoletne decembrske in januarske polarne noči. Zaradi vzvišene lege pa so dnevi nekoliko dlje časa svetli tudi v gorah. Ne verjamete? Pač preverite...

Gorniški pozdrav, Miha

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti