Radio Dur, 05.08.2004, Miha Pavšek: Tudi če hodimo te dni le malo prehitro, že teče od nas, kaj šele, če gremo pri tem navzgor. So pa mesta, kjer je tudi sedaj prijetno, saj tam vedno vsaj malce pihlja. In pogosto se da priti do njih celo s kolesom!
Gorniška popotnica
Ali te dni zalajate, ko se prebudite v pasji dan? Saj vročina niti ni prehuda, če seveda niste kje na soncu, bolj nadležna pa je vlaga. Nevihtna loterija se spreminja dnevno in zato je postal v zadnjem času prav zanimiv predolimpijski »šport« krajevno in časovno napovedovanje ploh in neviht z domačega okna. Ko je že videti, da ne bo z osvežitvijo nič, se izza vzpetin naenkrat pripeljejo težki in temni oblaki. Potem v nekaj minutah odvržejo svoj odvečni tovor, seveda ob spremljavi spektakularnih audio?vizualnih efektov. In glej ga zlomka, prinese jih vedno iz tiste smeri, od koder imamo nad vremenom najslabši pregled oziroma nam zakriva obzorje hrib, sosedova hiša ali celo blok. Spet drugič že pol ure bliska in grmi, a gre potem vse skupaj mimo nas, medtem ko čakamo, da bomo smuknili skozi vhodna vrata na večerni sprehod. Ko se nevihta odpelje, se ozračje karpreveč in prehitro umiri in zjutraj imamo marsikje opravka s kratkotrajno meglo.
Pa tako prav bi prišel kakšen osvežilen vetrič, ki bi odgnal to vlažno nadlogo! Za vikend in prve dni prihodnjega tedna se vreme še ne bo kaj dosti spremenilo. Vročina sicer ne bo prehuda, a bo za njen večji občutek zaradi povečanega znojenja še naprej skrbela sorazmerno visoka vlažnost ozračja. Dopoldnevi bodo suhi, popoldnevi in večeri pa že ne več. Kakšen dan bo padalo pri vas, spet drugič pri sosedih, še najraje pa v hribovitem in goratem svetu. Za kakšne »veleture« po visokogorju bomo pač morali počakati na prvo avgustovsko ohladitev. Morda pa nas bo kmalu dosegla, da bo potem korak po gorskih stezah in brezpotju spet lažji in bolj živahen. Prav zdaj so še kako pomembni krajevni vetrovi, ki hladijo in osvežujejo vroče poletne dni. Pojavljajo se ob vznožju strmih in visokih vzpetin, znani pa so tudi na bregovih rek in jezer.
Jezerska voda povzroča, da je vročina na njihovem vplivnem območju pozno spomladi in poleti precej bolj znosna. Povsod naokrog sta namreč vročina in vlažnost zraka neznosni, medtem, ko so edino tod oaze še znosnega občutka vremena. Odgovor za znosnost se skriva v počasnejšem ohlajanju in segrevanju jezerske vode. Medtem, ko je v jeseni na obalah jezer prijetnejše zaradi sorazmerno toplejše vode, je spomladi hladneje, saj je v primerjavi z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad bližnjim kopnim temperatura jezerske vode precej nižja. Ko zapiha nad gladino še rahel vetrič in prinese nekaj tega hladu na jezerski breg, imamo opravka s svojevrstno naravno klimatsko napravo. Prav različni temperaturi zraka nad jezersko gladino in okoliškim kopnim lahko povzročita nastanek popoldanske sapice, ki veje z jezera. Pri tem moramo upoštevati, v kakšni pokrajini je jezerska kotanja, saj ležijo naša največja jezera v ledeniško preoblikovanih dolinah oziroma kotlinah. Velja, da bliže kot smo jezeru, bolj sveže je. Glede vročine pomeni to za 5 do 10 stopinj Celzija nižjo temperaturo zraka. Če je jezerska voda precej hladna, zraste popoldne nad gladino in okolico jezera manj kopastih oblakov kot nekoliko vstran od jezera, kjer jih je občutno več.
Hladna voda do neke mere zniža energijski presežek sonca v poletnem času in predvsem preprečuje močno segrevanje površja. Na ta način ima tudi vlogo zaviralca oziroma preusmerjevalca neviht. Žal pa to ne velja za gorski svet, kjer imajo nevihte »mlade«. Predvsem pa so jezera v vročih dneh oaza svežine. Ena takih je tudi Bohinjsko jezero, kjer vedno vsaj malo pihlja. Opoldne in popoldne, ko se zrak močno segreva proti zahodu (v Ukanc). Zvečer, ko se začne po pobočjih Pršivca (1761 m) spuščati in ohlajati gorski zrak, pa s severa. Obiščite ga ta konec tedna, zakaj pa ne? Če vas skrbi gneča na cesti med vrnitvijo upoštevajte, da vodi v Bohinjsko kotlino poleg vsem dobro znane ceste prek Bleda še nekaj drugih. Iz Selške doline prek Rudnega, Rovtarice in Nemškega Rovta ali prek Sorice in Soriške planine, z Bleda ali Jesenic prek Gorij in Pokljuke oziroma Gorjuš ter Koprivnika in nenazadnje tudi iz Baške grape skozi Bohinjski predor. Na obeh straneh tega vas čaka vsaj petkrat na dan avtovlak. Vse omenjene ceste so kljub strmim odsekom priljubljene med kolesarji, saj potekajo večji del po gozdovih. Pa le brž zemljevid v roke in kolo med noge!.
Gorniški pozdrav,
Miha