November 1996: Pokljuka sestavlja širše območje Triglavskega narodnega parka in je polna naravnih lepot ter znamenitosti. Spada med največje in najbolj izkoriščane zakladnice lesa v Sloveniji.
REKREACIJA
Pokljuka
Zaradi lege, obširnih gozdov, obilice gozdnih sadežev, bujne flore in možnosti za rekreacijo skozi vse leto, je Pokljuka pogost cilj dopustnikov in izletnikov. Poleg planinskih postojank, vrhov in planin lahko obiščemo tudi številne naravne znamenitosti.
Prostrana kraška gozdna planota leži na vzhodni strani Julijskih Alp med dolinami Mostnice, Voj, Save Bohinjke, Radovno ter Krmo. Doseže višino med 1200 in 1500 metri. Omrežje gozdnih cest, kolovozov in poti, ki so speljane po vsej planoti, je zelo primerno za sprehode in izlete. Do bližnjih vrhov, Fužinskih gora in Triglava je prav blizu. Snežna odeja leži zaradi hladnega zraka ponavadi od novembra do maja. Smučamo lahko na Zatrniku, Rudnem polju in pri Šport hotelu ter se rekreiramo na številnih urejenih tekaških progah. Vrhovi v okolici so primerni tudi za turno smuko.
Planina Zajamniki. Foto: V. H.
Pokljuka sestavlja širše območje Triglavskega narodnega parka in je polna naravnih lepot ter znamenitosti. Spada med največje in najbolj izkoriščane zakladnice lesa v Sloveniji. Planota je ena redkih slovenskih področij, kjer ležijo visoka barja, to so: Veliko Blejsko barje, znameniti Šijec in barje pri Goreljku. Šijec si lahko ogledamo prav od blizu s ceste, ki vodi proti Bohinju. Barja so značilna po nekaterih vrstah šotnih mahov, ki uspevajo samo na takšnih vlažnih tleh. Pokljuka je znana tudi po soteski Ribščice imenovane Pokljuška soteska, ki je naravni rezervat. Soteska je polna ozkih, visokih korit in skalnih blokov ter naravnih mostov, je brez vode, dolga pa je 1 km. Največja dvorana v soteski je Pokljuška luknja, visoka 15 m, ima pa še 3 odprtine. Skozi sotesko nas po divjih galerijah vodi označena pot (1 uro hoje), začnemo pa v Krnici na začetku doline Radovne. Na robu planote se z bohinjske strani zareže v planoto soteska Ribnice. Korita so dolga več kilometrov, obiščemo pa lahko le dva slapova (iz Srednje vasi pol ure hoje), drugače so neprehodna. K Pokljuki spadajo tudi 1 km dolga korita Mostnice v dolini Voj z znamenitim Hudičevim mostom. Na planoti je več jam in brezen, najbolj znana je Brezno pri Medvedovi konti, ki je največja slovenska podzemska jama. Vhod na zahodnem robu konte se razširi v mogočno dvorano, široko 152 m in visoko 57 m. Žal je jama dostopna le s posebno opremo in vodstvom. Na širšem področju je kar nekaj slapov, največ na strmih južih pobočjih: Mostniški slapovi v Vojah, Bezenski in Koritniški slapovi pri Nomnju, Slap pod Iglico pri Bohinjski Beli, izvira Lipnik in Zmrznik v Radovni in še drugi. Nasproti odcepa ceste proti Šport hotelu je najdišče hierlaških apnencev.
Najbolj priljubljena postojanka na Pokljuki je razgledna Blejska koča na planini Lipanci (s parkirišča v Medvedovi konti pol ure hoje). Navadno je odprta od začetka junija do sredine oktobra ter ob vikendih, obisk še žive planine pa je primeren skozi vse leto. Koča stoji na robu pokljuške planote pod osrednjim pokljuškim grebenom, ki poteka v smeri jugozahoda ob dolini Krme. Nekateri vrhovi grebena so precej pogosto obiskani zaradi lahkega dostopa, npr. Debela peč (2014 m, z Lipance uro in pol), Lipanski vrh (1968 m, z Lipance uro hoje) in Viševnik (2050 m, z Rudnega polja 2 uri hoje), ki je pozimi med najbolj obiskanimi vrhovi v Sloveniji. Precej obiskana je tudi koča Jeseniško-Bohinjskega odreda na planini Uskovnici (1154 m, s planine Lom ali Praprotnice 20 minut hoje), ki je prav tako primerno izhodišče za obisk visokogorja. Prav neverjeten razgled na bohinjsko stran bomo imeli z Vodnikovega razglednika pri Koprivniku (1017 m, iz vasi 15 minut hoje). Vzpetina leži prav na robu planote, zato nudi tako razkošno sliko. Ime ima po Valentinu Vodniku, ki je kaplanoval v Koprivniku. Neobičajen pogled na Julijce in daljno okolico bomo imeli z Javorovega vrha (1482 m, s ceste proti Zajamnikom pol ure hoje). To najlepše pokljuško razgledišče omogoča gozdna jasa nad skalnim skokom tik pod vrhom. Vzpon na Galetovec (1259 m, s ceste Bohinj - Pokljuka 45 minut hoje) pa nam bo odprl izreden pogled proti Blejski dolini, Karavankam in Grintovcem. Spet nam razgled omogoči strma stena nad dolino Save Bohinjke. Za obisk je zanimiv tudi priljubljeni cilj jadralnih padalcev, bohinjski vrh na robu Pokljuke, Studor (1002 m, iz Stare Fužine dobro uro hoje) nad vasjo Studor, ki je prav tako odličen razglednik.
Po Pokljuki so razsejasne številne, večinoma še žive planine. T.Mihelič piše, da je na najbolj prostrani pokljuški planini Uskovnici "kraljestvo sonca in opojnih razgledov". To velja kar za večino pokljuških planin, vsaka je vredna obiska. Planoto lahko zokrožimo po krožni cesti Šport hotel - Jelje - Konjska dolina - Zajamniki - Praprotnica - Rudno polje - Šport hotel in si na ta način ogledamo precej planin. Znameniti Zajamniki (1257 m) ležijo na južnem delu planote na prisojnih pobočjih nad Bohinjsko dolino. Značilni so zaradi razporeditve stanov v dolgo "ulico". S planine imamo lep razgled proti jugu. Prav tako bomo občudovali okolico s planine Javornik (1295 m, dostop po cesti), ki leži na sredi planote na večji gozdni jasi. Najvišje ležeča planina je Klek (1556 m, iz Kranjske doline 2 uri hoje) pod debelo Pečjo. Najbolj obiskani planini pa sta prav gotovo Rudno polje (1340 m) in Goreljek (1250 m, dostop po cesti), ki predstavljata center Pokljuke. Z Rudnega polja vodi najkrajši in najudobnejši pristop na Triglav (2864 m, 6 ur hoje). Priporočamo tudi obisk idilične Konjščice (1438 m, s ceste od Rudnega polja pol ure hoje) pod Viševnikom in Slemenom, saj se bomo znašli med pravimi gorami. Pri načrtovanju poti si pomagamo z Miheličevim planinskim vodnikom Julijske Alpe - Bohinjske gore in Turističnim vodnikom Slovenije ter zemljevidoma Triglavski narodni park in Gorenjska (obe 1:50.000).
Planina Zajamniki. Foto: Maja Lokar. Dodano iz arhiva.
Vladimir Habjan