Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Med Polj.in Sel.dolino

sreda, 25. december 1996, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 2325

December 1996: Ste se že kdaj odpravili v Škofjeloško hribovje? Verjetno že. Kot je že dolgo nazaj povedal znani gorski raziskovalec dr.Julius Kugy, je vsak gorski cilj vreden večkratnega obiska.

REKREACIJA

Med Poljansko in Selško dolino


Osrednji greben Škofjeloškega hribovja, ki razmejuje Selško od Poljanske doline, je med Škofjo Loko in Blegošem najbolj naseljen v okolici Starega vrha. V tukajšnjem hribovitem svetu je kar nekaj turistično zanimivih vasi in sprehajalnih poti po okolici.

Ste se že kdaj odpravili v Škofjeloško hribovje? Verjetno že. Kot je že dolgo nazaj povedal znani gorski raziskovalec dr.Julius Kugy, je vsak gorski cilj vreden večkratnega obiska. Gora je vsakokrat drugačna, drugače jo sprejemamo tudi mi. Pokrajine v zimski preobleki, ko so kopne razmere, skoraj ne prepoznamo. Zato ne bo prav nič narobe, če se še kdaj odpravimo v nam že znane kraje.

Škofjeloško hribovje nudi pohodnikom obilico možnosti za sprehode in izlete. Poti so lahke in primerne tudi za otroke. Vodijo nas po prostranih bukovih, smrekinih in macesnovih gozdovih ter travnikih, ki kar sami vabijo k lenobnemu posedanju in poležavanju. Jeseni bomo občudovali čudovite barve, ki jih ima narava v tem času. Po gozdovih bomo nabirali gozdne sadeže in morda srečali srnjad. Nadmorska višina večine poti je okoli 1000 metrov, kar omogoča hojo tudi v zimskih razmerah. Takrat bomo gazili po deviških snežnih poljanah ali se celo turno smučali. Prijeten in nezahteven je spust z Blegoša proti Prvi ravni in Črnemu kalu. Na poti se je vredno kdaj ustaviti, si kaj ogledati ali se pogovoriti z domačini. Tako bomo doživeli pravo podeželsko romantiko. Jeseni in pozimi se nam lahko večkrat zgodi, da bomo nad pasom temperaturne inverzije, kar pomeni, da bo v tem času v dolini megla, mi pa bomo na soncu. Takrat bomo imeli z vrhov obsežen razgled. Na jugu se nam odpre pogled proti Poljanski dolini, kjer vidimo Lubnik, Polhograjske Dolomite, Žirovski vrh, Blegoš pa tja do Trnovskega gozda in daljnega Snežnika. Na severu vidimo skoraj vso Gorenjsko, Selško in Savsko dolino, Ratitovec, Dražgoško goro in kranjske vrhove, v daljavi pa osrednji greben Karavank od Stola, Košute do Kamniških Alp z Grintovcem.

Ceste so večinoma asfaltirane in prevozne tudi pozimi. Po okoliških vaseh je precejšnje število turističnih in izletniških kmetij, kjer se lahko okrepčamo. V Četeni Ravni sta Tavčar in Davčen, v Zaprevalu Žgajnar, v Gorenji Žetini Andrejon, v Mlaki Podmlačan, v Dolenji Ravni Martinovec in v Podobenu Povlič. Tukajšnji kraji so zanimivi po številnih znamenitostih in znanih Slovencih. Življenje v teh krajih sta opisovala pisatelj Ivan Tavčar in slavist Gregor Krek, slavist Janez Dolenc zbira in zapisuje ljudska izročila iz teh krajev, tu izvira rodbina slikarjev Šubicev in Anton Ažbe. Po osrednjem grebenu je med obema svetovnima vojnama potekal utrjeni pas ob jugoslovansko-italijanski meji, ostanki utrdb in nekdanje meje so še vidni. Pod grebenom pa se vleče stara vojaška, še vedno ohranjena Rupnikova cesta. V času druge svetovne vojne so bile na tem območju izbojevane mnoge bitke, tod vodi tudi pot kurirjev in vezistov Slovenije. Da bi izletniki bolj spoznali te kraje, je krajevna skupnost Javorje izdala turistično knjižico z naslovom Utrinki s Starega vrha - legende, zgodovina, poezija, ki nas seznanja s starimi običaji, ljudskimi pripovedkami, znanimi Slovenci iz teh krajev in kulturnimi spomeniki. Knjižico se da kupiti na nekaterih turističnih in izletniških kmetijah.

Knjižica pa nas vabi tudi na sprehajalne poti po bližnji okolici. In prav na te bi vas radi opozorili. V okolici Starega vrha nas tri poti z zanimivimi markacijami vodijo po bližnji okolici. Ob stezah so na pomembnejših križiščih količki s posebnimi oznakami, Valentinova pot ima znak - "V", lovska - gamsjo glavo, pot na Goro pa - "G". Krožna Valentinova pot nas vodi od vasi Mlaka mimo domačije pri Podmlačanu do podružne cerkve Sv.Valentina (660 m) v kraju imenovanem Jarčje Brdo, nadalje po kolovozni poti do Zaprevala, po cesti do Prevala, razvodja med Poljansko in Selško Soro, in Četene Ravni, od tu pa spet po kolovozni poti do Mlake. Hoje je dve uri. Lovska pot se začne v Prevalu, vodi pa nas po gozdnih stezicah na Stari (1217 m) in sosednji Mladi vrh (1374 m) preko skalnih robov Prehodi. Pot nam nudi več različnih možnih prehodov. Hoje je dve do tri ure. Pot na Goro (987 m) se začne v Četeni Ravni. Od vasi nas smerne table povedejo po južnih prisojnih pobočjih Starega vrha ob številnih počitniških hišicah in lepih razgledih na Poljansko dolino do vasi Podvrh. Nadaljujemo v isti smeri, se spustimo na Hleviše, kjer prečkamo cesto do Žetine. Od križišča do Gore se vzpnemo po stezi ali gozdni cesti. S povratkom na izhodišče je hoje tri ure. Ne glede na oznake ob poti moramo biti vseeno pozorni, da ne zaidemo, še posebno pozimi. Pomagamo si tudi z izletniško karto Škofjeloško in Cerkljansko hribovje (1: 50.000) ter starejšo planinsko karto Škofjeloško pogorje (1:40.000). Na koncu nas knjižica vabi tudi na dve turistični sprehajalni poti s Prevala na Miklavžko goro nad Selcami ter na Blegoš. Pa srečno pot!

Vladimir Habjan
Foto: V. H.

eXTReMe Tracker