Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Stegovnik

petek, 25. april 1997, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 4314

April 1997: Kot zanimivost omenimo še to, da domačini gori rečejo po domače Štegovnik, povdarek je na črki "e", zadnji samoglasnik pa kar spustijo.

REKREACIJA

Stegovnik


Na pomlad, ko se narava prebuja, nas vabi na obisk sredogorje. Na skalni gori, visoko nad prostranimi gozdovi, nekje med Tržičem in Jezerskim, bomo to prebujenje začutili.

Le malo obiska dočaka ta prijazna, nekoliko pozabljena gora na robu Karavank, nekje med Košuto in Storžičem. Višina gore - 1692 m kaže na sredogorske poteze, na vrhu pa se bomo vseeno počutili, kot da smo osvojili pravega dvatisočaka. Gora ima podolgovat vršni hrbet in mogočno izstopa nad prostranimi gozdovi nad Medvodjem pod Košuto, saj na severnozahodno in jugovzhodno stran kaže strme stene in je od daleč videti kot drzna nepristopna gora. Tudi vzpon nanj ni prav enostaven, saj bomo morali poleg znanja orientiranja pokazati še nekaj plezalskih sposobnosti, pa čeprav samo po lestvi. Z zahoda se namreč na goro povzpnemo skozi izredno atraktiven prehod prek lestve skozi dvojno jamo, ki izgleda od daleč kot okno v steni.

V aprilskem času nas bodo na gori presenetile mnoge gorske cvetice, predvsem šopi avrikljev po skalnih ostenjih pod grebenom. Če se bomo odločili za predlagani izlet, ne bomo na poti srečali prav veliko ljudi. Večinoma so obiskovalci teh krajev le domačini in redki poznavalci, več pa je tistih, ki jih tja pripelje poklic, tj. lovci in gozdni delavci. Planincev tu ne bomo srečali prav veliko. Gora je v javnosti postala bolj znana leta 1993 s prvo izdajo planinskega vodnika "111 izletov po slovenskih gorah" avtorja Andreja Stritarja, še posebno popularnost pa je dobila po polemiki v Planinskem vestniku leto kasneje, s čimer pa so pisci bralce samo povabili, naj si goro pravzaprav ogledajo. Obisk Stegovnika je nekako od rok, obkrožajo ga tudi bolj znani vrhovi in cilji. Vseeno pa bo naš trud bogato poplačan. Tu se bomo počutili kot da potujemo po prostranih neobljudenih gozdovih, pa vendar bomo blizu znanih krajev. Odlika našega cilja je tudi izredno razgibana panorama bližnje okolice. Podolgovata Košuta, Storžič in bližnji Grintovci "od zadaj", v daljavi Peca, Olševa in Raduha ter razgledi na Triglavsko pogorje na zahodu so izredni. Po grebenu Storžič - Košuta je nekoč tekla deželna meja med Koroško in Kranjsko, po katerem je bila včasih speljana žična ograja, ki je služila za varstvo jelenov, po pripovedovanju domačinov pa tudi za lov grajske gospode. Ostanki ograje so še vidni na več mestih predvsem v Karavankah, pa tudi pod Grintovci. Pod vrhom v ozki in strmi dolini potoka Zabukovec imajo gozdarji urejeno drevesnico, kamniški lovci pa krmišče namenjeno košutam. Slikovita dolinica Zabukovec je spomladi polna vode in manjših slapov, kar izkorišča tudi manjša HE. Kot zanimivost omenimo še to, da domačini gori rečejo po domače Štegovnik, povdarek je na črki "e", zadnji samoglasnik pa kar spustijo.

Označene poti nas na vrh pripeljejo iz doline Kokre od gostilne Kanonir, iz Tržiča ter doline Podstoržič. Čeprav so poti označene, moramo biti vseeno pozorni, da markacij ne izgubimo, saj so tereni izredno razgibani, gozdovi pa bujni. Orientacija je zahtevna tudi zato, ker v gozdu nimamo pravega razgleda po okolici. Podolgovata oblika gore kar kliče po prečenju, kar je poleg okna najlepši del ture. Z enega konca grebena dosežemo drugega v dobre pol ure. Vstop na greben je iz obeh smeri nekoliko strm in mestoma izpostavljen (zahtevna pot), zato velja previdnost. Pod osrednjim grebenom teče po južni strani še ena označena pot, ki pa ni najbolje vzdrževana. Področje je tudi izredno na gosto prepredeno z gozdnimi cestami, kar nam sicer omogoči precej visoko izhodišče, po drugi strani pa oteži orientiranje. Ceste so kar dobro oskrbovane in so splužene tudi pozimi. Po dolini reke Reke (domačini ji rečejo tudi Dolščica) vodi slovenska planinska pot, ki gre iz Podloga od gostilne Kanonir do planine Podstoržič in naprej na Storžič. Najbližji pristop na vrh imamo, če se po gozdni cesti pripeljemo iz Dola prav pod jugovzhodne strmali Stegovnika. Prijetna krožna tura gre od Kanonirja preko vrha s sestopom čez Dol nazaj na izhodišče. Na označeno pot stopimo že pri Kanonirju, lahko pa se po cesti pripeljemo do kmetije pri Rezmanu, kjer pustimo avto. Na vrh se bomo povzpeli čez Močnikovo planino in sedlo, sestopili pa po dolini Zabukovca. Za izhodišče imamo lahko tudi planino Javornik, do koder spet pridemo po gozdnih cestah iz doline Tržiške Bistrice ali po dveh označenih poteh iz Loma pod Storžičem. V snežnih razmerah je vzpon prezahteven.

Preden se odpravimo na pot, preberimo vodnike, poleg 111 izletov še Klinarjeve Karavanke (v abecednem kazalu Štegovnik!, nova izdaja vodnika bo izšla še letos), s seboj imejmo planinsko karto Storžič in Košuta (1:25.000) ter Karavanke (1:50.000), s seboj pa priporočamo še kompas. Za turo si rezervirajmo ves dan.


Stegovnik (levo), Storžič desno z grebena Košute. Foto: Vladimir Habjan. Dodano iz arhiva.

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker