Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gorske rane v Posočju

sobota, 25. julij 1998, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 2280

Julij-avgust 1998: Nekatere skalne gmote zaradi potresa na mnogih krajih še vedno dobesedno visijo v zraku in nas ogrožajo. Vsak nov potresni sunek lahko povzroči, da se skale lomijo in nastajajo novi podori, površje pa se spet dodatno rahlja.

REKREACIJA

Gorske rane v Posočju


Poleg velike gmotne škode na objektih je letošnji potres v Posočju prizadel tudi tukajšnji gorski svet. Mnogi hribinski podori, zdrsi blokov pobočij, številne skale, kamenje in zemeljski plazovi so se zvalili po strmih pobočij ter neverjetno opustošili to čudovito pokrajino. Ko sem si v začetku junija ogledal dolino Tolminke, sem v živo in od blizu videl velike gorske rane, ki jih je povzročil potres. Posledice so še hujše, kot pa sem pričakoval. Pokrajina je bila prav opustošena, gorsko tišino je vsake toliko časa še vedno prekinjalo močno bobnenje, ponekod pa se je tako rekoč neprestano plazilo. Poškodovane so tudi poti. Nekaj skalnih gmot velikih kot stanovanjske hiše leži na nekaterih poteh, mnogi kamniti plazovi so steze tega območja tako poškodovali, da so zdaj težko prehodne, nekatere pa za hojo celo nevarne.

Potres je naravne procese, ki trajajo tisoče let, skrajšal na nekaj sekund. Pas največjih poškodb se razprostira v dinarski smeri severozahod – jugovzhod in poteka od Bovca po jugozahodnih grebenih, ki se dvigujejo nad dolino Lepene, preko Krnskega pogorja, do izvira Tolminke in planine Polog nad Tolminom. Kaj vse se je v gorah med in po potresu pravzaprav zgodilo? Posledice sunka so bile raznovrstne, nekatere ugotovitve geologov pa so prav neverjetne. Potres je sprožil več skalnih podorov na pobočjih, kjer je bila hribina že prej bolj razpokana. Odlomljen material je zdrsel po pobočju navzdol večinoma vse do doline. Kjer ni bilo nobenih zavor, je dosegel izredno hitrost. V dolini Lepene je ob končnem udarcu na melišče nastal strašen hrup, ki se je pridružil še hrupu potresa. Skale in kamni so se razbili na manjše drobce, dvignil se je rumen oblak, ki je zatemnil vso dolino. Temu se je pridružil še zračni udar, podoben tistim, ki nastanejo ob eksplozijah. Močan veter, verjetno več kot 300 km na uro, je prevrnil vse smreke neposredno pod meliščem v pasu približno 15 metrov, v dolžini 500 metrov! Samotni kmetiji na travniku je ta mogočni sunek potisnil celotno streho ob tla. Potres je v dolini Tolminke dobesedno dvignil gozdnati hrib Osojnik, več sto ton skal pa je zgrmelo v dolino na treh pobočjih. Ob vznožju hriba se je odkrila Pološka jama, ki je bila prej skrita globoko v gozdu. Nad zatrepom doline Tolminke so se trgala cela ostenja velika kot stanovanjski blok in se odvalila v dolino. Vrh Malega Kuntarja je tako spodkopalo, da je zdaj nekaj metrov nižji, od daleč pa je videti kot nekakšna kljuka.

Potres je sprožil tudi kamninske tokove. S strmih pobočij se je odloženo kamenje ob potresu sprožilo in se začelo valiti navzdol. Skale in kamni so se zmešali s snegom, vedno hitreje drseča blatna masa pa je s terena posnemala še zemljino površino in jo nižje odlagala v nekaj metrov debelih plasteh. V dolini Lepene je nastal tudi klinasti zdrs hribin. Iz dveh ali več med seboj sekajočih skalnatih pobočij, ki so se med seboj lomila, so veliki skalnati bloki zgrmeli po strmem pobočju vse do nižjega gozda, zdrobljena kamnina pa je povzročila nastanek velikega melišča, ki pa na srečo ni ogrozil redkih stavb v dolini. Okoli Bohinjskega jezera je več 100 metrov obale spolzelo v vodo. Geologi so na terenu odkrili tudi sveže odprte razpoke v tleh, ki kažejo, da se bodo šele v bližnji prihodnosti pokazale vse posledice potresa.

Tiste, ki radi obiskujemo gorski svet, pa zanima tudi to, kam na tem območju še vedno lahko gremo, ne da bi ogrožali svojo varnost. Nekatere skalne gmote zaradi potresa na mnogih krajih še vedno dobesedno visijo v zraku in nas ogrožajo. Vsak nov potresni sunek lahko povzroči, da se skale lomijo in nastajajo novi podori, površje pa se spet dodatno rahlja. Nevarnost podorov se bo povečala tudi ob močnejših deževjih, ob močnem vetru in v dneh, ko se bosta zaradi toplega vremena talila sneg in led (to zdaj velja le še za nekatera severna pobočja). Tudi nekaj koč tega območja je bilo poškodovanih, vendar so glavnino že popravili. In kakšno je stanje poti? Podatke povzemamo po informacijah Planinske zveze Slovenije: Dva skalna plazova sta precej uničila Korenovo plezalno pot na Krn, zato je uradno zaprta. Na tolminskem območju odsvetujejo obisk poti na območju planine Polog. Pot planina Razor – planina Kal – planina Dobrenjščica – Prehodci je na nekaterih mestih povsem zasuta, ker se je nanjo sprožilo več podorov kamenja. Na poti izvir Tolminke – Prehodci so prav tako večji podori kamenja. Prehod po poti izvir Tolminke – planina Dobrenjščica ovirajo večje skale in veliko drevja, ki so ga podrle valeče skale. Na posameznih delih poti izvir Tolminke – planina Sleme – Jezero v Lužnici – Batogniško sedlo so tudi večji podori kamenja. Na delih poti Škrbina – Vrh nad Škrbino pa so skale močno zrahljane. Obenem opozarjajo, da je na vseh poteh na pobočju Krna, ki vodijo pod stenami, velika nevarnost padajočega kamenja. Upoštevajmo torej opozorila in srečno na pot!

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker