Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nad Baško grapo

četrtek, 25. marec 1999, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 3909

Marec 1999: Presenetijo nas geološko zanimivi predeli, pot pa je speljana celo skozi rove.

REKREACIJA

Nad Baško grapo


Čez primorsko stran Spodnjih Bohinjskih gora se vije stara italijanska mulatjera, ki je tudi evropska pešpot E7 in geološka transverzala. Pot nas večinoma vodi nad gozdno mejo, tako da je hoja izredno razgledna. Nad nami kipijo zasneženi vrhovi in strme stene, pod potjo pa v daljavi kot drobne pikice vidimo raztresene tolminske vasice. Razgibano pobočje nam vedno znova odkriva nove pokrajine, saj iz ene doline prehajamo v drugo. Na poti nas razveseljuje neokrnjena narava, vrsta drobnih zanimivosti in mnoge cvetice. Zaradi skromnih višinskih razlik je hoja kar prijetna in prav primerna za spomladanski potep.

Dolg in valovit greben Spodnjih Bohinjskih gora, ki poteka v smeri zahod – vzhod, je ločnica med severno, alpsko, bohinjsko in južno, toplo, primorsko stranjo. Zahodni del gora se navezuje na Krnsko in Triglavsko skupino, vzhodni rob pa za Ratitovcem utone v gozdnatih prostranstvih planote Jelovice. Greben je po svoji obliki izredno enoten, vrhove, ki so si večinoma podobni, pa prekinjajo sedla in prevali. Pobočja teh gora se spuščajo v Baško grapo in dolino Soče ter Tolminke. Prek vse skupine vodi markirana pot, ki je tudi Slovenska planinska pot z oznako »1«. Namesto grebenskega prečenja, kjer je zdaj še precej snega, pa vam predlagam prečenje za celo »nadstropje« nižje, kot to imenuje avtor vodnika Julijske Alpe, Tine Mihelič. Tura bo sredogorska, saj poteka na višini med 700 in 1600 metri.

Naše popotovanje lahko začnemo že na južnih pobočjih Dravha, Lajnarja, Slatnika in Možica, kjer že vodijo mnoge stare mulatjere, sicer pa nam bo za izhodišče vasica Bača pri Podbrdu. Od tu sestopimo do Mačjega potoka in se po cesti mimo kmetov Kocenpohar in Povdnar vzpnemo do nizkega bukovja na Sedlu (985 m). Odkod ta nenavadna imena? Prebivalci teh krajev so potomci priseljencev nemške narodnosti, ki izvirajo s Tirolske. Sem so jih v 13. stoletju naselili oglejski patriarhi. Do vasice Stržišče sestopimo po cesti mimo zaselka Kal in cerkve sv. Ožbolta (iz Bače 2-3 ure). Tu se šele prične »pravo« prečenje. Udoben kolovoz, ki se kmalu spremeni v široko mulatjero, nas čez prostrane travnate in gozdnate terase, okoli številnih grap in robov privede nad vasici Rut (starodavna lipa!) in Grant. Pot nas vodi pod strmimi pobočji Raskovca in stenami Suhe Rodice (ali Novega vrha). Po gozdni cesti se vzpnemo do Mladinske koče (1329 m, od Stržišča 2-3 ure).

Nadaljujemo pod strmimi pobočji vrha Peči, za robom pa se odpre nova dolina nad vasico Kneške Ravne. Presenetijo nas geološko zanimivi predeli, pot pa je speljana celo skozi rove. Po razglednem terenu dosežemo travnat hrbet, koder vodi čez preval Čez Suho stara tihotapska steza (teh je čez greben sicer več). Po gozdu sestopimo do planine V prodih (1070 m, lovska koča, od Mladinske koče 2 uri). Pod pobočji Vogla in steno Žabiškega Kuka se skozi gozd ter pod Ljubinskimi stenami (voda) vzpnemo za rob do slemena in kraja Močila nad planino Kuk (1250 m, voda, s planine 2 uri). Tu se ponovno odpre nova dolina nad vasico Tolminske Ravne. Po širokem kolovozu dosežemo Kočo na planini Razor (1315 m, odprta poleti, z Močil 45 min). Po valovitem in delno gozdnem oziroma ruševnatem terenu se pod Vrhom nad Škrbino (s poti lepo vidimo plezalno zanimivo Škrbinsko ploščo) po zgornji varianti poti pod steno Tolminskega Migovca vzpnemo na razgledno planino Na Kalu (1490 m, voda, od koče 2-3 ure). Prav pred nami se odkrije Krnska skupina nad dolino Tolminke. Pot zavije severozahodno v strma pobočja Tolminskega Kuka imenovana Kožljak in vodi do planine Dobrenjščice (1320, voda, s planine 2 uri). Nadaljujemo pod pobočji Mahavščka, kjer vidimo vedno več posledic potresa iz leta 1998, do pomembnega križpotja Prehodci (1639 m, s planine 2 uri). V dolino Tolminke do planine Polog nas privede udobna, a zaradi potresa dokaj poškodovana pot, koder sicer vodijo živino na pašo (s Prehodcev 3 ure).

Vse poti so označene (čeprav ne na zemljevidih, rumene oznake poti E7) in nezahtevne, vseeno pa posamezni odseki zahtevajo previdnost. Celotno prečenje lahko opravimo v dveh dneh, vendar moramo upoštevati tudi povratek v dolino. Lahko pa si izberemo le določen odsek poti, za vmesna izhodišča ali kraj sestopa pa lahko imamo: Podbrdo, Bačo pri Podbrdu, Stržišče, vasici Rut in Grant, Kneške Ravne, planino Lom, Tolminske Ravne, vas Čadrg in planino Polog. Ceste so kar dobro prevozne (tudi pozimi), saj večinoma vodijo do domačij. Pri orientiranju nam bodo v pomoč zemljevidi: Julijske Alpe 1:50.000, Bohinj 1:25.000 in Krnsko pogorje in Kobarid 1:25.000.

Vladimir Habjan


Novi vrh (Suha Rodica) in Matajurski vrh iz vasi Rut. Foto V. H. Dodano iz arhiva

eXTReMe Tracker