Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Varnost v gorah

nedelja, 25. julij 1999, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 1594

Julij-avgust 1999: Na poteh upoštevajmo pravila gibanja: ko hodimo, glejmo pod noge, če se oziramo naokrog, se ustavimo in primemo ali usedemo.

REKREACIJA

Varnost v gorah


Pred dnevi mi je znanka opisovala svojo pot na Triglav. Med drugim je omenila, da je imela veliko srečo, ker jo je na poti proti Vodnikovemu domu za las zgrešil kamen, ki je priletel z bližnjega pobočja. Sodelavka mi je prav tako zelo doživeto razlagala družinski sestop s Triglava, ki je bil v megli, po vlažnih skalah in ob padajočih kamnih prava avantura. So gore res tako nevarne kot se zdi?

Gorništvo prinaša poleg lepot narave, sprostitve in rekreacije tudi veliko nevarnosti. Če jih poznamo, se jim bomo lahko tudi izognili. Z razumnim ravnanjem, ki je posledica znanja, izkušenj in določenih ukrepov, se bomo lahko brez težav še vračali z gora. Prav je torej, da se pred glavno gorniško sezono na kratko seznanimo le z nekaterimi najbolj značilnimi poletnimi nevarnostmi in nakažemo njihovo preprečevanje. Nevarnosti delimo na subjektivne in objektivne. Na objektivne nimamo direktnega vpliva, subjektivne pa so odvisne od nas samih. Gorniški poznavalci zadnja leta večino nevarnosti štejejo za subjektivne, saj so skoraj vse nesreče posledice naših napačnih odločitev.

Na grebenu Škrnatarica -Dovški križ. Foto: V. H.

Poletno sonce ni vedno samo prijetno, pač pa je včasih hudo nadležno. Na pot torej ne pozabimo vzeti s seboj - še posebno v visokogorje - kreme z visokim zaščitnim faktorjem, pokrivalo, očala, primerno obleko in dovolj pijače. Izogibajmo se hoje v močni opoldanski pripeki. Ob vročih dneh nas lahko preseneti nevihta s strelo. Čeprav je zjutraj nebo še jasno, se lahko kmalu po poldnevu stemni, čemur sledi temeljit naliv in treskanje. Opazujmo vreme! Ob sumljivem dogajanju se pravočasno umaknimo z vrhov in grebenov. Najbolje se je na pot podati zelo zgodaj in z vrhov sestopiti že v poznem dopoldnevu. Ob nevihtah se pogosto zelo shladi, zato imejmo tudi poleti s seboj toplo obleko.

Neprevidni gorniki, gamsi, voda (in drugo) so vzroki za mnoge sprožene kamne. Na poti bodimo pazljivi, sami ne prožimo in valimo kamenja, izogibajmo se krušljivih in takšnih mest, kjer pada kamenje (pod stenami, vpadnice, grape, žlebovi) ter gamsom, na takšnih mestih se ne ustavljamo niti ne počivamo, na nevarnih mestih uporabljajmo čelado, čeprav se to nekaterim zdi nepotrebno.

Med najpogostejšimi vzroki nesreč v gorah že vrsto let prevladujeta zdrs in padec. Na poteh upoštevajmo pravila gibanja: ko hodimo, glejmo pod noge, če se oziramo naokrog, se ustavimo in primemo ali usedemo. Na strmih in izpostavljenih mestih se držimo oziroma stojimo na treh okončinah, napredujemo pa samo z eno (pravilo treh opornih točk). Oprimke in stope pred obremenitvijo preizkusimo. Na takšnih mestih se ne razgledujemo. Na plezalnih poteh uporabljajmo opremo za samovarovanje. Tudi trdnost varoval preizkusimo. Kdor je vrtoglav, naj ne hodi po izpostavljenih poteh! Ob dežju postanejo skale prava drsališča, takrat velja še večja previdnost. Poletna snežišča so večinoma zelo trda. Pred prečenjem si delamo stopinje, če pa še tako močno brcanje ne pride do živega, potem pomaga le cepin ali celo dereze. Čez snežišče hodimo vzravnani in gledamo v pobočje. Na blatu večkrat očistimo čevlje. Kako reagiramo, če zdrsnemo? Poskušajmo se že gibati tako, da pri hoji vnaprej razmišljamo, kako bi se skušali ustaviti. Ne reagirajmo panično, ukrepati moramo takoj in odločno. Ne glede v kakšnem položaju se nahajamo, se takoj prevalimo na trebuh, tako da gledamo v pobočje navzgor in z rokami (prsti ali komolci) ter konicami čevljev takoj poskušamo ustaviti drsenje, pri čemer imamo noge razmaknjene. Kakršna koli poškodba rok in nog ne odtehta življenja.

Še nekaj navidez manj pomembnih nevarnosti. V gozdnih predelih naših gora so lahko klopi precejšnja nadloga. Nanje naletimo v travah, praproti, grmovju in drevesnih listih. Nekateri so okuženi in prenašajo meningitis ter boreliozo. Proti meningitisu se je možno cepiti, proti boreliozi pa ne. Vendar vsi klopi niso okuženi, zato ni nujno, da bomo zboleli po vsakem ugrizu. Ugrizeno mesto opazujmo. V kolikor se pričnejo v naslednjih dneh okoli njega razširjati rdeči kolobarji, moramo takoj k zdravniku. Kače normalno beže pred človekom, zato jih ne dražimo. Če nas vseeno piči, moramo čimbolj mirovati. Učinek strupa lahko s takojšnjim segrevanjem ugrizenega mesta nekoliko ublažimo, s prevezo pa zmanjšamo pretok. Čimprej k zdravniku!

Pred odhodom na turo si vzemimo še nekaj časa in prelistajmo tudi po vzgojni gorniški literaturi. Morda nam bo prav prebrani napotek koristil. Znan slovenski gornik je takole zapisal: pametni se uči na izkušnjah drugih, neumni na svojih (če preživi, je to najučinkovitejše učenje).


Pod visokimi gorami. Foto: Vladimir Habjan. Dodano iz arhiva.

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker