Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Škocjanske jame

torek, 25. januar 2000, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 1876

Januar 2000: Takšni sta Velika in Mala dolina, ki očarata obiskovalce s svojo globino (163 metra).

REKREACIJA

Škocjanske jame


Škocjanske jame pri Divači so poleg Postojnske najbolj znane jame v Sloveniji. So izjemen primer stičnega krasa z največjim podzemnim kanjonom na svetu. Njihovo lepoto in enkratnost smo znali ceniti tako doma kot v tujini, zato smo Škocjanske jame leta 1981 zavarovali kot naravni in kulturni spomenik, leta 1986 pa so jih pri Unescu vpisali v Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije (dva km južno od Divače). Površina parka je 413 hektarov in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic (to so kraške globeli, ki so nastale z udori jamskega stropa) in sotesko reke Reke do mostu v Škofljah. Škocjanske jame imajo izjemno razvejan sistem jamskih rovov v dolžini 5,8 kilometra. Višinska razlika do najnižje točke v jamah znaša 209 metrov. S prestavljanjem ponorov (to je kraj, kjer voda ponikne v kraško podzemlje) v geološki preteklosti so na tem stiku pod podzemnimi vodinami nastale številne udorne doline. Takšni sta Velika in Mala dolina, ki očarata obiskovalce s svojo globino (163 metra). Škocjanske jame imajo verjetno tudi največjo jamsko dvorano v Evropi s prerezom 12.000 kvadratnih metrov (1,2 hektara). Turistični obisk je omejen le na del podzemeljskih jam, na 500 metrov dolg suh kapniški rov Tihih jam, na 500 metrov dolg odsek kanjona Reke in Veliko dolino. Jame lahko obiščemo v vseh letnih časih (informacije dobimo na tel. št.: 067- 632-840, e-mail: [email protected]).

V območju parka so izredno zanimiva tudi tri naselja s tipično kraško arhitekturo. To so Škocjan, Betanja in Matavun. Škocjan je bil v preteklosti utrjeno gradišče in predstavlja naselbinski spomenik s trgom in cerkvijo sv. Kancijana (po njej so jame dobile ime). Na območju parka se nahaja več arheoloških območij in lokacij (naselbine, grobišča in jamska najdišča), ki so zaradi svoje posebne vrednosti prav tako vključene v režim varovanja kulturne dediščine. Kamnite hiše s kamnitimi vodnjaki, portali, skedenj za mlatev in shranjevanje žita, mlini ob vodi, ledenice za shranjevanje ledu in pokopališče s starimi nagrobniki tvorijo krog kulture življenja domačinov. V okolici je speljanih vrsta prijetnih poti (ki pa niso najbolje označene - letos jih sicer nameravajo obnoviti), kamor se lahko podamo na izlet. Daljša tura je na razgledno Vremščico, mi pa se bomo podali le na tri krajše sprehode. Prva pot je naravoslovna učna pot.

Začnemo pri sprejemnem centru. Po poti označeni s Knafeljčevimi oznakami in številko» 1« se odpravimo v severni smeri skozi borov gozd do bližnjega razgledišča. Tu se nam odpre pogled na Veliko in Malo dolino ter vasico Škocjan. Nadaljujemo v isti smeri do bližnjega ostrega odcepa v desno (tu velja pozornost, da ne zgrešimo). Po nekaj metrih stopimo na rob prepada, kjer je spet imenitno razgledišče. Po kamniti stezi sestopimo v kotanjo do razpotja. Levo je bližja, desno daljša pot. Daljša nas vodi čez zanimivi Naravni most proti Matavunu. Za mostom spet naletimo na dva odcepa. Levi nas vodi proti Mali, desni proti Veliki dolini. Izredno izpostavljena kamnita pot v globino je zavarovana z jekleno ograjo (sestop prav v dno nam preprečijo zaklenjena vrata). Iz Matavuna do izhodišča ni dalec. Leva, krajša pot, nas mimo še enega razgledišca privede v vasico Betanja. Od tu stopimo po cesti v bližnji Škocjan. Ogledamo si cerkev (razgled na reko Reko!) in zanimivi J"kopinov skedenj (ogled organizira sprejemni center). Sprehoda nista naporna, v obeh primerih bomo hodili manj kot uro.

Daljša različica izleta nam bo razkazala še več zanimive kraške pokrajine. Na mestu, kjer smo prej ostro zavili desno, nadaljujemo v isti smeri do vasice Gradišče pri Divači. Stopimo do bližnje idilične cerkvice sv. Helene. V daljavi se nam pokažejo celo Julijci, bližje pa Golaki, Nanos, Divača in Vremščica. Na začetku vasi poiščemo prehod čez travnike na manjše sedelce pod električno napeljavo (smer JV). Po strmi in mestoma zaraščeni stezici sestopimo v kotanjo
do makadamske ceste. Tu zavijemo desno ter po krajšem vzponu dosežemo vasico Betanja. Od tu naprej nam je pot že znana (lahko gremo . mimo Škocjana ali preko Naravnega mostu). Razdalje niso velike, vseeno pa bomo hodili več kot uro. Vzemimo si nekaj časa še z~ pogovor s prijaznimi domačini. O Škocjanskih jamah je v izletniški literaturi napisanega veliko, v pomoč pri orientiranju pa nam bosta zelo natančna turistična karta Regijski park Škocjanske jame (1:6.000) in planinski zemljevid Slovenska Istra (1:50.000).

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker