Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Matarsko podolje

petek, 25. februar 2000, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 3618

Februar 2000: S tem imenom označujemo pokrajino med Brkini, Čičarijo in Slavnikom.

REKREACIJA

Matarsko podolje


S tem imenom označujemo pokrajino med Brkini, Čičarijo in Slavnikom. Brkini so hribovit flišni »otok« sredi okoliškega kraškega sveta. Številni potoki, ki se stekajo z njegovih nepropustnih kamnin, se ob vznožju zajedajo v apnenčasti rob. Nekoč so tekli površinsko, nato pa so ob geološki meji med Brkini in podoljem izdolbli v apnenec slepe doline (vseh je kar 13) ter številne podzemske prehode, po katerih voda odteka v različnih smereh proti morju. Tako je nastal zapleten sistem podzemeljskih rovov in jam, na površju pa številni kraški doli, vrtače in brezna. Jame v Matarskem podolju spadajo med najlepše v Sloveniji, odlikujeta jih predvsem bogastvo in barvitost kapnikov. Žal je večina dostopna le skozi navpična brezna, torej jamarjem. Ne glede na to se bomo po prijetni pokrajini odpravili na izlet ter si nekatere naravne znamenitosti tudi ogledali.

Izhodišče je vasica Materija (do tja je 4 km iz Kozine). Vozilo pustimo v vasi in se dalje odpravimo peš. Po (ne preveč prometni) asfaltni cesti gremo v vzhodni smeri skozi vas (v prvem križišču desno). Čez travnate poljane in skozi gozd (po rahlem klancu navzdol) dosežemo prostrane pašnike pred vasico Odolina. Na desni strani ceste je slepa dolina z imenom Odolina. Pod značilnim 60 m visokim in lepo zaokroženim skalnim robom ponika potok Brsnica skozi vhodno brezno v 117 m globoko in 331 m dolgo jamo Ponikve. Na vrh klanca do odcepa širokega kolovoza levo (znak kolesarske poti št. 17) se vrnemo po isti poti. Po 100 m zapustimo kolovoz in sledimo kolesarskim oznakam levo. Po izredno prijetni pokrajini nas vodijo vse do asfaltne ceste. Tu zavijemo levo. Mimo odcepa levo (Hotična) se spet vzpnemo v manjši klanec do naslednjega križišča, kjer zavijemo desno. Pred nami se pokaže idilična vasica Slivje. V naslednjem križišču spet zavijemo desno (tu bomo našli oznake Slovenske planinske poti - št. 1 - in TV poti kurirjev in vezistov). Komur hoja po cesti ne ugaja najbolj, lahko do sem naredi obhod po bližnjicah na desni. Cesta nas naprej vodi v južni smeri in nas privede do bližnjega odcepa makadamske ceste levo do jame Dimnice.

To je ena naših najstarejših turističnih jam. Na ogled je na voljo že od leta 1914. Takrat so v popolnoma navpično brezno, globoko več kot 40 m, vklesali pot, ki se polžasto spušča do dna. Tam je velika dvorana, iz katere vodi leva steza v rov z mogočnimi kapniškimi stebri, desna pa do podzemeljskega potoka. Jama je dobila ime po megli, ki nastane v hladnih dneh, ko se topli jamski zrak dviga iz vhodnega brezna in kondenzira. Jamo upravlja Jamarski klub Dimnice iz Kozine. Vodeni obisk jame je vsako nedeljo ob 15.30 uri, za ogled skupine pa se lahko tudi dogovorimo. Informacije na tel.: 066-526-036. Vrnemo se do asfaltne ceste, po njej pa nadaljujemo do naselja Markovščina. Tu zavijemo desno na glavno cesto do bližnjega bifeja Dimnice. Tam stopimo levo na kolovoz. Spet nas pot vodi skozi prijetno valovito pokrajino nazaj do asfaltne ceste v bližini Bače pri Materiji (vmes prečkamo cesto). Do izhodišča nam ni nujno treba prav po cesti, saj lahko še hodimo po travnikih. Za orientiranje nam bo v pomoč planinski zemljevid Slovenska Istra (1:50.000), Atlas Slovenije ali še natančnejša topografska karta Obrov št. 181 (1:25.000). Posebnih vzponov na poti ni, razdalja pa je približno 6 km. Za izlet bomo potrebovali 3 ure.

Z Markovščine lahko turo še podaljšamo, tako da si ogledamo tudi Martinsko jamo. Do tja je pol ure hoje. Žal je njen vhod brez pomoči težko najti, kraški teren je namreč orientacijsko dokaj težaven. Poskusimo vseeno. Po označeni poti nadaljujemo proti Slavniku, kmalu pa zavijemo levo na prvi kolovoz. Vodi nas po razgibanih poljanah. Po 1 km zavijemo kar brez poti desno. Vhod v jamo bomo našli na dnu vrtače. Dobršen del jame si lahko ogledamo brez jamarske opreme. Vhodnemu 10-metrskemu breznu se ognemo po drugem rovu. Glavni rov je dolg 700, širok do 20 in visok do 30 m. Rov je lepo zakapan, nagledali se bomo lahko najrazličnejših sigastih oblik. Prehod v zadnje dele ovira poševna stopnja, prehod čeznjo je zahteven. Končne dvorane so polne lesketajočih se stebrov iz rjave sige in čudovitih kotlic, polnih kapnice. V Matarskem podolju lahko obiščemo še nekatere zanimivosti: jamo Brinščica ob cesti proti Brezovici (kjer so štiri velike lipe), kilometer dolgo in 300 m široko slepo dolino Jezerina (med Gradiščem in Obrovim), zanimivo vasico Hrušica (cerkev sv. Krizogona), razvaline gradu goriških škofov v Podgradu, najvišji del Brkinov, razglednik Artviže in tisočak Slavnik.

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker