Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kamniški vrh

petek, 25. maj 2001, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 2883

Maj 2001: Da se ne bomo vedno podajali na vrh z južne strani, ki je najbolj poznana, bomo tokrat poleg teh našteli še nekaj drugih pristopov.

REKREACIJA

Kamniški vrh


Kamniški vrh se resda ne more pohvaliti z višino, zato pa razgled z njega v ničemer ne zaostaja za tistim, ki se nam odpre z njegovih precej višjih sosedov. Prej nasprotno, saj nam njegova lega v predgorju Grintovcev omogoča enkratne poglede proti severu in jugu.

Na videz dokaj nepomembni Kamniški vrh (1259 m) se nahaja v grebenu, ki se s Krvavca spušča proti vzhodu. Točneje, je vrh v valovitem gozdnato-travnatem grebenu, ki poteka s Kržišča (do koder je vlečnica s Kriške planine) in se konča v dolini Kamniške Bistrice. Njegova južna pobočja in sosednje Planjave so travnata in zelo strma, severna stran, ki se spušča proti dolini Korošice pa je prekrita z gozdom. Obsežne travnike Ravnih in Strmih senožeti na južni strani vrha so še na začetku prejšnjega stoletja kosili, zaradi hude strmine pa so imeli kosci na nogah krampižarje, podobne derezam. Danes v Strmih senožetih ne kosijo več, zato je vegetacija tu zelo bujna, travnike pa je postopoma preraslo grmovje.


Planina Osredek. Foto: V. H.

Izlet na Kamniški vrh spada med botanične izlete. Predvsem v spomladanskem času bomo tu naleteli na pestro izbiro različnih cvetic. Ogledamo si lahko tudi nekaj zanimivih naravnih znamenitosti. Najznamenitejša je Kamniška ali Slevška roža. To je izrazita zagruščena grapa med obema vrhovoma, ki pada na južni strani proti dolini. Domačini so jo poimenovali Roža, ker spominja na šopek rož. Včasih je Roža burila domišljijo. Po ljudskem izročilu naj bi pod njo kopali zlato, vendar ga je bilo samo za moštranco v cerkvi v Stranjah. Druga zgodba pa krivdo pripisuje zmaju, ki naj bi živel v hribu. Ko je zmaj skočil iz zemlje, se je ta za njim udrla, tako da je nastal kamniti plaz. Ostale naravne znamenitosti so še: Korošaški slapovi, soteska potoka Potok in dolina Korošice.

Da se ne bomo vedno podajali na vrh z južne strani, ki je najbolj poznana, bomo tokrat poleg teh našteli še nekaj drugih pristopov. Gremo od zahoda proti vzhodu: Prva pot vodi od Ambroža (do tja asfaltna cesta), kjer je turistična kmetija. Pot je nezahtevna in označena, vodi nas pod Kržiščem ter v dveh variantah pod ali nad planino Osredek in Planjavo. Druga pot je novejša, zahtevna in prav tako označena. Vodi iz doline Blatnica (nižje Bistričica) čez Jagoščev rob mimo zanimivih skalnih spodmolov in jame do stika z že opisano potjo. Tretja gre mimo Korošaških slapov, je zahtevna in neoznačena. Začnemo v zaselku Kuharjevo in se ob potoku Korošak vzpnemo mimo najvišjega slapa imenovanega Koštarjev do dvojnega, od tam pa po strmem travnatem rebru do planine Osredek in po znani grebenski poti na vrh. Četrta pot vodi iz vasice Slevo čez planino Osredek in spet po zahodnem grebenu, je zahtevna in označena, del poti v gruščnati grapi pa je trenutno zaradi podora zaprt in ima obhod. Peta vodi prav tako iz vasi Slevo, v spodnjem delu čez Ravne senožeti, v zgornjem ob Slevški roži, tam je pot strma in zahtevna, pot pa je delno neoznačena. Šesta pot vodi spet iz vasi Slevo mimo lovske koče (do tja kolovoz) in po strmem južnem travnatem rebru imenovanem Bosova šija, je nezahtevna in delno neoznačena. Sedma pot vodi iz vasice Okroglo, poteka precejšen del po gozdu (mimo vrha Cicelj), zadnji del pa gre spet po Bosovi šiji, je nezahtevna in označena. Osma pot vodi iz Kamniške Bistrice po soteski Potoka, poteka precejšen del po gozdni cesti in kolovozu v dolini ter po Bosovi šiji, je nezahtevna in neoznačena. Zadnja pot vodi prav tako iz Kamniške Bistrice čez vzhodni vrh Hudi konec, pot je nezahtevna in neoznačena vendar dobro uhojena.

Težko je reči, katera od naštetih poti je (naj)lepša. S pomočjo zemljevidov (Grintovci, 1:25.000 in Kamniško–Savinjske Alpe, 1:50.000) in z nekaj orientacijskimi spretnosti pa bomo lahko na malem, skoraj nepomembnem vrhu, odkrili veliko lepega. Na koncu še tole: Naj vas prostrane travnate poljane ne odvrnejo od nameravane poti. So namreč nekakšna optična prevara: vrh je sicer videti precej blizu, v resnici pa bomo hodili dlje, kot izgleda na prvi pogled. Pa vseeno srečno pot!


Pod Kamniškim vrhom, dodano iz arhiva V. H.

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker