Julij-avgust 2001: Posebnost vodnika je, da sta združena vsebinska predstavitev cilja izleta in vodniški del.
PLANINARJENJE
Naravne znamenitosti Slovenije
Kot narod se istovetimo z jezikom, kulturo in zgodovino, v zavest pa se nam je vtihotapilo tudi nekaj naravnih posebnosti naše dežele, kot so Triglav, Soča, Kras, človeška ribica … Bolj ko spoznavamo Slovenijo tudi s te plati, bolj pretanjen postaja naš občutek za naravne lepote, zato nam ni vseeno, kaj se bo z njimi dogajalo … Ko boste že na poti, snemite plašnice z oči, prepustite se spremljajočim presenečenjem. Vsaka še tako skromna pot je pustolovščina zase: ob njej je vedno mnogo več zanimivosti, kot smo jih sposobni zaznati. Morda bo to nenavadna svetloba pred nevihto, pozornost in čudenje ob srečanju z rastlino ali živaljo, pogovor z domačinom… Ob doživljanju poti, za kar si je treba vzeti dovolj časa, postane cilj vedno manj pomemben, podobno kot v znameniti misli, ki jo je Hermann Hesse položil v usta svojemu junaku: "Iskati pomeni: imeti cilj. Najti pa pomeni: biti prost, stati odprt, ne imeti cilj".
S temi besedami sta nas na pot pospremila avtorja vodnika z zgornjim naslovom, ki je meseca junija izšel pri založbi Sidarta v Ljubljani. Vsebina vodnika je prvenec za založbo, ki se je v slovenskem prostoru uveljavila s kvalitetno vodniško literaturo. In kaj nam ponujata avtorja? V knjigi je zbranih in opisanih 60 izletov, ki nas popeljejo k naravnim znamenitostim po vsej Sloveniji. Poglejmo, kako avtorja opredelita naravno znamenitost: »Določene dele narave, ki izstopajo po nekaterih lastnostih, kot sta na primer velikost ali oblika, človek prej opazi. Ljudje so jih pogosto poimenovali s posebnimi imeni, spletli pripovedke o njihovem nastanku in jim pripisali različne pomene … Za te izstopajoče oblike zasledimo različne skupne izraze: naravne ali prirodne redkosti, naravna dediščina, naravne znamenitosti.« Izbrane poti nam predstavijo slovensko pokrajino v vsej raznolikosti in lepoti. Vodijo nas do izginjajočega Triglavskega ledenika, po slikovitih soteskah, k mogočnim drevesnim orjakom, kraškim jamam, ledenicam, presihajočim studencem.
Posebnost vodnika je, da sta združena vsebinska predstavitev cilja izleta in vodniški del. V zanimivih poljudno napisanih uvodih, ki jih je prispeval biolog Peter Skoberne, se seznanimo z izjemnostjo in pomembnostjo izbranega cilja. Razlaga nas opremi s predznanjem, ki nam omogoči, da gremo na pot pozornejši na vse tisto, kar bi sicer lahko tudi spregledali. Dovolj razlogov torej, da se odpravimo na izlet. Ostali podatki pa poskrbijo, da z iskanjem ni težav. Ob robu vsakega poglavja bomo tako našli osnovne podatke o izletu: nadmorska višina, višina izhodišča, višinska razlika, varstveni status (naravni spomenik, naravni rezervat, krajinski park idr.), zvrst naravne dediščine (jezero, slap, jama,drevo idr.), vrsta izleta (sprehod, izlet, planinski izlet, gorska tura), najprimernejši čas, dolžina izleta, zemljevidi in zanimivosti v bližini. Z opisom poti, vzpona in sestopa, ter s priloženo skico oziroma zemljevidom bomo znamenitost gotovo našli.
In kam nas vodijo poti? Pot začnemo na Gorenjskem pri Triglavskem ledeniku. Od tu se preselimo na soško stran mimo idrijskega konca in Tolminskega na Primorsko ter se čez Notranjsko približamo Ljubljani. Spet zavijemo - na Kočevsko in Dolenjsko ter v Belo Krajino. Prečimo Savo na štajersko stran, ki jo mimo Maribora in Pohorja zaokrožimo pri Kamniško-Savinjskih Alpah, zadnji cilj je Dovžanova soteska.
Še opozorilo avtorjev: »Opozarjanje na naravne znamenitosti je lahko s stališča varstva narave dvorezno. Poznavanje je temeljni kamen varstvenega odnosa posameznika do znamenitosti - brez zavesti ni odnosa, brez odnosa ni potrebe po ohranjanju. Po drugi strani pa pretiran nenadzorovan obisk lahko ogrozi znamenitost …Pa tudi sicer bodite na izletih obzirni. Ne le do znamenitosti same in življenja ob poti, ampak tudi do lastnikov. Nanje pomislite, ko parkirate avtomobile, odpirate ograde ob poti, prečkate travnike, izbirate prostor za malico…Veseli smo lahko, da je v Sloveniji še prisotna tradicija prostega dostopa, hkrati pa nam ta svoboščina nalaga odgovornost do drugih. Naše zadrževanje na tuji lastnini ne sme biti moteče in povzročati škode.
Vladimir Habjan