Februar 2002: Peca je najvzhodnejši slovenski dvatisočak in najmogočnejša karavanška gora.
PLANINARJENJE
Na obisku pri kralju Matjažu
Med planinsko najbolj obiskane vrhove severovzhodne Slovenije vsekakor sodita karavanška vrhova Peca in Uršlja gora. Vzpona na oba tudi v zimskih razmerah nista težavna.
Uršlja gora (1699 m), imenovana tudi Plešivec, je sredogorski vrh, ki stoji med Mežiško in Mislinjsko dolino. Ime Plešivec ima zato, ker so vsa pobočja porasla z gozdom, le na vrhu je obsežna gola planota, tako da je gora od daleč videti plešasta. Uršlja gora izstopa iz svoje okolice, saj daleč naokoli ni drugih vrhov, zato slovi kot izreden razglednik. Gora je dobro prepredena z vrsto gozdnimi cestami, ki nam omogočijo lagodnejši dostop. Ceste, ki vodijo do osamljenih domačij, so plužene tudi v zimskem času. Obisk Uršlje gore nam polepšajo planinske in druge koče: na vrhu je Dom na Uršlji gori (1680 m), na zahodni strani Dom na Naravskih ledinah (1072 m), na severni Smučarska koča (850 m), na vzhodni Poštarski dom (805 m). Na vrhu je gotska cerkev sv. Uršule in televizijski pretvornik. Uršlja gora je prepredena tudi z vrsto potmi, ki so večinoma shojene tudi pozimi. Po pobočjih gore vodi Slovenska planinska pot in Evropska pešpot E6.
Dom na Peci. Foto: V. H.
Ker je v zimskem času najbolj obljudena cesta iz Raven, bo tam potekal tudi naš vzpon. Po cesti se lahko pripeljemo vse do južne strani gore, seveda če je prevozna. Iz Raven se pripeljemo po cesti do Smučarskega doma in še 2 km naprej, kjer bomo našli odcep poti na levo. Čez gozdno pobočje Kozji hrbet mimo vrha Oranjšca (1466 m) se vzpnemo do križpotja na Lužah. Od tu do zahodnega slemena ni daleč, po njem pa dosežemo vrh (2 uri). druga možnost vzpona je od Naravskih ledin, nekaj naprej po cesti. Tudi tu bomo brez posebnih težav po slemenu in široki prečni poti dosegli križpotje na Lužah ter vrh (1.30 ure). Najbolj strma, a najkrajša, je tretja, južna pot. Po dokaj dobri cesti nadaljujemo na južno stran do opuščene kmetije Šisernik. Peš je do tja 45 minut, do vrha pa še enkrat toliko. Najbolj bomo naredili, če bomo izvedli krožno turo po katerikoli poti od navedenih poti. Koča na vrhu je oskrbovana tudi v zimskem času.
Peca je najvzhodnejši slovenski dvatisočak in najmogočnejša karavanška gora. Ima namreč obliko ozke valovite visokogorske planote, ki meri kar 6 km v dolžino. Planota ima tri vrhove, Kordeževa glava (2125 m) je najvišja, Končnikov vrh in Bistriška špica, ki leži že povsem na avstrijskem ozemlju. Peca je namreč "mejna" gora, na slovenski strani je je komaj tretjina. Peca stoji na severni oziroma zahodni strani Mežiške doline med Črno in Mežico. Na tej strani je tudi prevrtana z mnogimi rovi, saj so tu bogata ležišča svinčeve rude. Na Peci je doma pravljica o Kralju Matjažu, ki menda spi v jami pod njo. V opuščenem rudniškem rovu blizu Doma na Peci si ga lahko celo ogledamo, tam je namreč v naravni velikosti njegov kip. Tudi Peca je prepredena z vrsto gozdnimi cestami, ki pripeljejo visoko. Prav tako je vrsta markiranih poti. Na južni, slovenski strani Pece, lahko obiščemo naslednje koče: Zavetišče pri Pucu v Koprivni (755 m), Koča Pikovo (992 m), domačija Mihev v Podpeci (909 m) in Dom na Peci (1665 m), ki je oskrbovan tudi v zimskem času.
Naš pristop na vrh bo vodil iz Podpece. To je valovita pokrajina na vzhodni strani gore. Do sem pripelje cesta iz Črne skozi dolino Helenskega potoka (do Črne lahko pridemo iz osrednje Slovenije čez preval Spodnje Sleme, 1081 m, cesta je splužena, pozimi pa običajno ledena, na severni strani je bolj strma). Izhodišči sta dve, prva je domačija Mihev, druga pa stara stražnica, nekaj naprej od opuščene domačije imenovane Najbrž. Do sem lahko pridemo po več cestah, ki pa vse niso najbolj prevozne. V množici cest se tu kar težko znajdemo, zato moramo biti pozorni. Poti so dobro markirane in shojene tudi v zimskem času, tako da večjih težav ne bomo imeli. Obe poti potekata po vzhodnem pobočju Male Pece, kjer vodi gozdna cesta. Zadnji del vzpona do Doma je kar strm (1.30 ure). Dom na Peci (1665 m) stoji na manjši uravnavi Male Pece. Takoj od Doma sledi kratek vzpon do sedla, ki je zaradi strmine včasih zavarovan z vrvmi. S sedla se nam odpre lep razgled na zahod. Pot naprej ni več zahtevna, vodi pa nas v loku proti levi na vršna pobočja in na razgledni vrh (1.30 ure). Za oba izleta nam bosta v pomoč zemljevida Kamniško-Savinjske Alpe (Planinska založba) in Koroška (Geodetski zavod).
Peca nad Koprivno. Foto: V. H. Dodano iz arhiva.
Vladimir Habjan