Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Košuta in Ženiklovec

sreda, 25. december 2002, ob 00:00, Vladimir Habjan, ogledov: 4637

December 2002: Kdor je pred 24 leti krenil pozimi na Veliko planino, Stol ali celo Triglav in se navduševal za zimo v naših snežnikih, je bil razkričan za "ekscentričnega" človeka in bil zaradi tega po naših uradih in pisarnah slabše zapisan kot notoričen alkoholik …«.

PLANINARJENJE

Košuta in Ženiklovec


Ste se kdaj vprašali, kdo so bili v Sloveniji prvi obiskovalci zasneženih gora? To so bili v začetku prejšnjega stoletja Drenovci. Obstaja zapis, kjer lahko preberemo, kaj so si o tem početju takrat mislili ljudje.

Rudolf Badjura, eden izmed Drenovcev, je leta 1934 zapisal: »Kdor je pred 24 leti (torej leta 1910 op. V.H.) krenil pozimi na Veliko planino, Stol ali celo Triglav in se navduševal za zimo v naših snežnikih, je bil razkričan za "ekscentričnega" človeka in bil zaradi tega po naših uradih in pisarnah slabše zapisan kot notoričen alkoholik …«. To je zapisano v našem prvem vodniku po zasneženih gorah (Zimski vodnik po Sloveniji, 1934), ki pa je bil bolj kot hodcem namenjen smučarjem. No, v današnjih časih je že precej drugače, v snegu pa v visoke gore ne zahajajo le alpinisti tako kot ne dolgo nazaj v preteklosti.

Vreme je pozimi pomemben dejavnik, spremljati ga moramo redno. Staro pravilo je, da se po sneženju nekaj časa (običajno dni) ne odpravljamo v gore. Ugodne razmere običajno ne trajajo dolgo, takrat se z odhodom nikar ne obotavljajmo! Kaj je značilno za december?
To je prvi pravi zimski mesec. Dan je najkrajši, postopoma se hladi. Fronte in cikloni redno prinašajo sneg. Snežna odeja se postopoma debeli, zato se začne pojavljati nevarnost proženja plazov. Hoja v nepredelanem snegu ni prijetna dokler se plasti snega ne utrdijo.

Kam se bomo odpravili za praznični mesec? Izbrali smo dva obiskana zimska cilja, vrhova Veliki vrh in Kladivo v Košuti ter Veliki Javornik, imenovan tudi Ženiklovec. Košuta je deset kilometrov dolg greben vzhodno od Ljubelja, po katerem poteka meja s sosednjo Avstrijo. V grebenu je nanizanih več vrhov, ki segajo nad 2000 metri, Toplar pa je visok natančno 2000 m. Do Doma na Kofcah se lahko vzpnemo iz Šentanske doline ali iz doline Tržiške Bistrice. Pa opišimo prvo različico. Iz Šentanske doline zavijemo v Podljubelju vzhodno in gremo po asfaltni cesti do konca ter naprej po makadamski vse do kmetije Matizovec. Parkiramo lahko že prej.


Kofce. Foto: V. H.

Naša smer je vzhod, pot je markirana. Po široki poti se vzpnemo v gozd, pot nas v ključih pripelje čez poseko do ravnine in Doma na Kofcah (1488 m), kjer se svet odpre. Nad kočo se zagrizemo v prvo strmino do uravnave, kjer sta klopca in križ ter prostor za razgledovanje. Po ravnini nadaljujemo v isti smeri do ruševja, od tam se vzpnemo čez strmejši del do naslednje uravnave nad ruševje. Tam pot (bolje gaz) krene levo čez prostrana snežišča (plazovito!) do skalnega dela, kjer je poleti jeklenica, nad njim pa dosežemo greben. Najbližji vrh je Toplar. Greben je sprva širok, potem po južni strani prečimo strmo izpostavljeno pobočje, za sedelcem pa se kar po grebenu vzpnemo na vršno gmoto in vrh. Iz doline okoli 3 ure. Tura je ne glede na navidezno enostavnost in množični obisk vseeno zahtevna. Lahko jo še podaljšamo. Z mesta kjer smo pristopili na greben nadaljujemo po južni strani grebena. Svet je valovit, pot pa ne posebno zahtevna. Nekaj časa hodimo tudi po severni strani. Vzpon na prvi vrh, Malo Kladivo (2036 m), je zahtevnejši. Tudi sestop na drugi strani zahteva previdnost, greben pa nekoliko obhodimo po južni strani. Čez kratek raven del pridemo do vznožja Kladiva (2094 m). Sprva hodimo po skalnem delu po grebenu, na vrh pa pristopimo levo po široki grapi. Do sedelca se vrnemo po isti poti, od tam pa vodi najugodnejši sestop kar naravnost po snežnih poljanah v dolino. Smer je planina Šija na jugu. Od tam prečimo jugozahodno skozi gozd do Kofc in naprej v dolino. Podaljšan del je daljši za 3-4 ure in je zahtevnejši od prvega vrha.

Da pa ne bo vse tako težko, se povzpnimo še na Ženiklovec (1715 m). Pozimi je to obiskan cilj, predvsem zaradi turnih smučarjev. Vrh se nahaja na severni strani Storžiča, znan pa je po tem, da je bila nekdaj pod vrhom smučarska vlečnica. Kako do tja? Za Tržičem zavijemo desno v dolino Lomščice, v Slaparski vasi pa v križišču levo, severno. Po cesti se peljemo dokler pač gre. V senožetih Reberčev rovt nas markacije usmerijo desno v gozd strmo navzgor. V ključih se vzpnemo do sedla Dol (1448 m). V križpotju več poti zavijemo desno kratko do planine Javornik, kjer smo že iz gozda. Vrh že vidimo, do tja vodi široka poseka. Pot je nezahtevna (2 uri). V bližini Dola je kočica, imenovana Pr"Zdravc, kjer nas tudi postrežejo. Skratka, prijetna novoletna turica. Še zemljevida: Storžič in Košuta 1:25.000 ali Karavanke 1:50.000. Pa srečno pot v gorah v prihajajočem letu!


Na grebenu Košute. Foto: Dodano iz arhiva.

Vladimir Habjan

eXTReMe Tracker