Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Razstava: SLOVENSKI EVEREST

četrtek, 25. november 2004, ob 05:54, Franci Savenc, ogledov: 2026

Gorenjskega muzeja je sedaj na ogledu v Galeriji »S« na Ljubljanskega gradu
13. maja letošnjega leta je minilo 25 let od prvega slovenskega vzpona na najvišji vrh zemeljske oble, na 8848 metrov visoki Everest

Razstava
SLOVENSKI EVEREST


13. maja letošnjega leta je minilo 25 let od prvega slovenskega vzpona na najvišji vrh zemeljske oble, na 8848 metrov visoki Mount Everest. Razstavo z naslovom so na datum obletnice odprli v Gorenjskem muzeju (avtorici Jelena Justin in Monika Rogelj), panojski del pa je od 19. novembra 2004 do 5. januarja 2005 na ogled v Ljubljanskem gradu, v Galeriji "S".

Razstava je zasnovana tridelno. V prvem delu je predstavljena Himalaja kot najvišje gorstvo na svetu, hkrati pa je kronološko opisano osvajanje Everesta, vse od prve britanske odprave leta 1922 do danes. Osrednji del razstave je predstavitev Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave Everest 1979, tretji del pa je posvečen še ostalim Slovencem, ki so videli svet z najvišje točke zemeljske oble.

Odpravo Everest 1979 je sestavljajo 21 vrhunskih slovenskih alpinistov, ter 4-je alpinisti iz ostalih republik bivše Jugoslavije, vodil jih je legendarni Tone Škarja.
Cilj odprave je bil preplezati prvenstveno smer po Zahodnem grebenu. Odprava, ki je delovala v duhu časa, kjer je vladala kolektivna zavest za dosego cilja, ne bi delovala tako kot je, če logistično in organizacijsko ne bi bila odlično vodena. Z ledenika Kumbu na višini 5350 m, kjer je bil bazni tabor, se dviga 700 metrov, visoka skalna stena sedla Lo La, sledi ji 1200 metrov visoko pobočje Zahodne rame, ki se nadaljuje v 2500 metrov dolg, položen, vendar oster in vetroven greben, na koncu katerega je začetek strme in razgibane vršne piramide Everesta. Verjetno se zdi danes nepredstavljivo opraviti preko 500 vzponov na sedlo Lo La, kjer je bil tabor 1, kar je ta odprava naredila. 13. maja 1979 sta kot prva Slovenca na vrh stopila Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni za njima, 15. maja, pa še Stane Belak - Šrauf, skupaj s soplezalcem Stipetom Božićem in šerpo Ang Phujem.

Odprava Everest 1979 je bila v svetovnem merilu gledano 53. odprava na streho sveta in njenim članom je uspel zastavljeni cilj: preplezali so peto prvenstveno smer na goro, ki še vedno predstavlja skupinski uspeh slovenskega alpinizma. Zanimivo je, da danes, ko na goro vodi 16 prvenstvenih smeri, je bila omenjena smer po Zahodnem grebenu ponovljena le enkrat v zgodovini in velja za eno najtežjih smeri na goro. Leta 1984 jo je ponovilo 5 bolgarskih alpinistov, vendar z gore so se vrnili le štirje, saj je Hristo Prodanov na gori izgubil življenje. Poskusov ponovitve je bilo precej, a vse neuspešno, in vrednost smeri je s časom močno narasla, slovenski alpinizem pa je z Everestom strumno zakorakal v svetovni vrh.

V zadnjem delu pa so predstavljeni še ostali Slovenci, ki so stopili na Everest: Viki Grošelj (1989), Andrej in Marija Štremfelj, Janez Jeglič - Johan (1990), Franc Pepevnik - Aco, Pavle Kozjek (1997), Davo Karničar, Franc Oderlap, Matej Flis, Gregor Lačen in Tadej Golob (2000).

Jelena Justin

eXTReMe Tracker