Februar 2004: Pot me vodi na Vršič, to zimo že drugič. Prvič je bila cesta še prevozna, vendar je na prevalu tako pihalo, da sem samo pogledal vrhove zavite v oblake vejavice in se odpeljal v dolino.
Mala Mojstrovka
Letošnja zima se je dolgo upirala našim željam po zimskih pristopih. Še preden se je snežna odeja po sneženju utrdila, že je na novo zapadlo. No, vseeno smo februarja po dolgi odjugi le dočakali takšne razmere, ki so omogočile kolikor toliko varne vzpone.
Pot me vodi na Vršič, to zimo že drugič. Prvič je bila cesta še prevozna, vendar je na prevalu tako pihalo, da sem samo pogledal vrhove zavite v oblake vejavice in se odpeljal v dolino. Tokrat je snega toliko, da je cesta zaradi nevarnosti plazov zaprta (to sicer sporočajo še mesec dni po tem, ko to ne drži več …) in zaradi mraza poledenela v spodnjem delu. Do sedla smo – z mano sta še dva kolega – od Koče na Gozdu v dobre pol ure lagodne hoje in razgledovanja. Bližnji vrhovi so pobeljeni, večina grap je dobro zalitih. Naš cilj je Butinarjeva grapa v Grebencu, to je južni greben Male Mojstrovke (2332 m). Bolj kot grapa bi lahko rekel gredina, tj. široka polica, ki pada z Grebenca na prostrana snežišča. Ta smer je bila prvič preplezana leta 1958. V Planinskem vestniku iz tega leta beremo: Prvenstveni zimski vzpon v vzhodni steni Mojstrovke je 15.2.1958 izvedel Marko Butinar (AO Jesenice) sam. Dve sto metrov poledenele stene v naklonini 500 do 600 je preplezal v eni uri. Kar je bilo za tisti čas morda težavno, je danes za povprečnega alpinista bolj »lažji trening«. Zagrizemo se v strmo pobočje, ki je mestoma trdo, zato kmalu nataknemo dereze. Vstop v smer je desno od običajne poti. Sprva široka grapa se zoži in postavi bolj pokonci. Variant vzpona je kar nekaj, mi uberemo vsak svojo, le začetek nam je vsem skupen. Vmesni skoki niso vsi zaliti s snegom, tam je zato plezanje težavnejše. Vršni del do izstopa je napihan in nevaren za plaz, zato previdno tipamo do grebena. V dolini je megleno, mi pa v jasnini občudujemo okoliške gore, le veter je močan in nas sili k hitremu sestopu po lepo zaliti Pripravniški grapi nekoliko naprej proti vrhu.
Mala Mojstrovka - foto Vladimir Habjan
Mala Mojstrovka je eden naših najbolj obiskanih vrhov, tako pozimi kot v kopnem. Izhodišče za vzpon je Vršič, do koder lahko pridemo iz trentarske ali gorenjske strani (pozimi malo peš). Kako do vrha? S sedla se po glavnem snežišču (plazovito) vzpnemo v smeri dobro vidnega prehoda med stenama, ki vodi na Grebenec. Zadnji del je najbolj strm. Čez škrbino stopimo na sleme, po katerem se vzpnemo vse do razglednega vrha. Sestopimo po isti poti. Ne glede na navidezno lahkotnost, s katero se nekateri podajajo na vrh, se pred odhodom vseeno prepričajmo o varnosti – prostrana snežna pobočja, po katerih hodimo, so namreč plazovita. Tura je tudi zaradi strmega dela pod Grebencem zahtevna. Tam je nevarno za zdrs (požled ali pa je spihano) in padajoče kamenje (čelada). Hodili bomo tri do štiri ure. Vodnik: Zimski vzponi v slovenskih gorah (Sidarta). Zemljevidi: Kranjska Gora, Triglav (1:25.000), Julijske Alpe, vzhodni ali zahodni del (1:50.000). Za zahtevnejšega hribovca, ki si želi večje strmine, pa pride v poštev tudi Pripravniška grapa, ki pa je težja, naklon je 30-40º in z višino skoraj 200 metrov. Našli jo bomo v desnem delu od običajnega pristopa na Grebenec.
Razgled z Male Mojstrovke proti zahodu, dodano iz arhiva V. H.
Vladimir Habjan