je najtežji doslej preplezan slovenski balvan – Urh Čehovin, 21. novembra 2004
Doslej najtežji slovenski balvan
Urh Čehovim je 21. novembra 2004 v plezališču Zalog preplezal Začetek konca
V nedeljo, 21. novembra 2004, sem v balvanskem plezališču Zalog, kot mu pravimo lokalci, ki smo ga uredili in tam večinoma plezamo, preplezal doslej najtežji slovenski balvan.
Ime balvanskega problema je Začetek konca/Beginning of the End, predlagana ocena pa Fb 8B+. Glede na to, da sem v preteklosti prav jaz dvigoval nivo balvanskega plezanja, se mi zdi predlagana ocena zelo zelo realna. Imam pa že tudi veliko izkušenj v podobnih težavah v tujini, za najtežjega, Pover of Goodbye, Fb 8B/+, sem denimo potreboval štiri dni.
Za uspešen vzpon v tem balvanu sem potreboval leto in pol poizkušanja. Vsebuje enajst gibov, od katerih sta dva resnično ekstremno težka. Problem pa ni samo v fizični moči, natančnosti gibanja, psihološki pripravi, ampak tudi v dobrih vremenskih razmerah (suha skala, hladno vreme, tam okoli pet stopinj, malo vlage v zraku).
Pred tem zadnjim obdobjem mi je ta dva ekstremna giba uspelo narediti samo enkrat v letu in pol. Tako da sem imel vmes že občutek, da sem si naložil prevelik zalogaj. A vendar trmaste in pogumne spremlja sreča. Balvan sem študiral tudi po trikrat štirikrat na teden, če je to dopuščalo vreme. Tako mi je pred približno tremi tedni spet uspelo narediti najtežji del in sanje so bile vedno bližje. Do tega trenutka so mi vmes spet malo ponagajale razmere (mokra skala). Vmes sem skoraj vsak dan hodil opazovat, kako se stvar suši, plezal pa sem tisti del, ki je bil suh. Tako je prišla ta vesela nedelja, ko je bil balvan že dodobra suh. Par ogrevalnih balvanov, nekaj poizkusov samega detajla in že je napočil trenutek za resen poizkus od začetka. Naredim prve tri malo lažje gibe, sem na najtežjem delu, gre mi odlično, preplezam najtežji del, super, si rečem, in puf padec na malce lažjem gibu, ki pa se ga vseeno ne da čisto kontrolirati. Razočaranje je bilo veliko, saj sem vedel, da je bila to mogoče edinstvena prilika, ki pa sem jo zapravil. Sledi kakšna ura počitka, da se spet zberejo vse misli, in odločim se še za zadnji poizkus. Tema se je bližala, tako da sem vedel, da časa ni več dosti. Opravim običajni ritual, vizualiziram si celoten balvan ter se spravim v svoje meditativno stanje. Začnem agresivno, potem pa kot v transu povezujem vse gibe, ki sem jih že dodobra naštudiral. Vmes se ne spominjam prav dosti, samo vem, da je vse moralo biti opravljeno brez najmanjše napakice. Tako sem kar enkrat na vrhu in sliši se samo še aaaaaaaaaeeeeee!!!
Čez nekaj trenutkov se zavem, da sem opravil svoj najboljši vzpon v življenju.
Kaj ta vzpon pomeni v svetu, težko rečem, spada pa definitivno med peščico najtežjih.
S temi gibi pa še nisem čisto zaključil, ker me čaka nov izziv. To pa je temu balvanu določiti še nižji štart bolj v desno, ki vsebuje še dodatnih deset težkih gibov. O oceni tega projekta pa je še brezpredmetno govoriti. Ko zaključim to stvar, bom morda prekinil z balvanskim plezanjem, ker ne vidim več naprej, kaj bi še lahko bil večji izziv. Iz tukaj pa tudi izhaja ime za ta balvan Začetek konca/Beginning of the End.
Torej, to je kratek opis, kaj sem počel ta čas, za vse, ki tega niste vedeli ali niste bili zraven.
Lep pozdrav,
Urh Čehovin