Erik Švab kot prvi "tujec" prosto ponovil eno izmed zadnjih smeri v angleškem slogu
Hard grit v Val di Mellu
Za konec jesenske sezone se je Erik Švab (AO SPD Trst, sponzorji: La Sportiva, Montura, Sportler) podal v Val di Mello, kjer je kot prvi "tujec" prosto ponovil eno izmed zadnjih smeri v angleškem slogu, kar so jih v tamkajšnjem granitu preplezali domači plezalci.
Gre za plezanje kratkih smeri s klasičnim varovanjem, kot je to precej razširjeno v Angliji in je v svetu znano prek filma Hard grit. V raztežaj visokih smereh je potrebno varovanje urediti le z zatiči in metulji in večinoma gre za psihično precej zahtevno plezanje.
Švab je opravil drugo ponovitev smeri 140 battiti al secondo (140 utripov na sekundo) z angleško oceno E7 6c (kjer E7 predstavlja resnost smeri in 6c oceno posameznega najtežjega giba po balvanski lestvici). Gre za 25 metrov visoko smer, ki vodi najprej po kaminu, ga potem zapusti ter preči proti desni in se nato nadaljuje navzgor po gladki plošči s ključnimi gibi do vrha stene. Varovanje je urejeno na treh točkah: najprej metulj, nato trak/zanka okoli zagozdenega kamna in na vrhu kamina, pred začetkom plošče, metulj + trak okoli kamna.
Prvi del v kaminu je precej lahek (6a-6b), ko pa se smer premakne v ploščo, je potrebno preplezati ključni del visok približno 8 metrov, kjer bi se padec lahko končal v kaminu. Smer bi po normalni francoski lestvici za športne smeri lahko imela oceno med 7b+ in 7c, če bi bila navrtana, tako pa je E7 6c.
Švab je smer poskusil prvi dan z varovanjem od zgoraj in ko jo je uspel trikrat preplezati brez padca, jo je naslednji dan preplezal v prvem poskusu še kot je treba od spodaj.
Čeprav težave smeri niso ekstremne, gre tudi v tej smeri (tako kot večkrat v teh smereh) za precej delikatne in težke posamezne gibe, kar precej spominja na balvaniranje; gre tako za čisto neko drugo dimenzijo plezanja in Angleži temu zato pravijo real climbing. Zelo važna je psihična mirnost in zaupanje vase, saj so varovala večkrat le v psihično oporo, seveda pa tudi dolgoletne izkušnje iz težkih situacij v hribih še kako prav pridejo!
»Najlepše, kar ostane v spominu pri takih vzponih, je, da se na koncu spustiš po smeri dol, pobereš vse varovanje ven in za tabo ostane samo čista skala, linija vzpona in spomin na perfekten jesenski dan.« pravi Erik.
AO SPD Trst