Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Blagajev volčin

petek, 19. november 2004, ob 05:54, Franci Savenc, ogledov: 10606

naša botanična znamenitost – Knjigo Nade Praprotnik izdal Prirodoslovni muzej Slovenije


Blagajev volčin

naša botanična znamenitost

Besedilo: dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica
Fotografija: Ciril Mlinar
Recenzija: akad. dr. Mitja Zupančič
                in dr. Igor Dakskobler
Jezikovni pregled: doc. dr. Tomaž Sajovic
Prevod izvlečka in povzetka: Henrik Ciglič
Oblikovanje: Karmen Zupanc
Tisk: DEMM d.o.o.

Založil: Prirodoslovni muzej Slovenije
582.865
ISBN 961-6367-10-2
215661056
Naklada: 1000 izvodov

Tisk knjige je finančno podprlo Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije

Cena: 4000 SIT

Delo obravnava Blagajev volčin (Daphne blagayana), znamenito vrsto slovenskega rastlinstva, zgodovino njegovega odkritja, razširjenost v Sloveniji in v Evropi, morfologijo ter njegovo fitogeografsko in fitosociološko pripadnost. Zavarovan je od leta 1898 in je simbol naših naravovarstvenih prizadevanj.

Blagajev volčin je vrsta, o kateri so največ pisali in ki je vzbudila največ zanimanja. Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju grofu Blagayu prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagay jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je opisal in imenoval po najditelju Blagajev volčin (Daphne blagayana). Poslal jo je tudi H. G. L. Reichenbachu ...

V tedanji Evropi je nova vrsta pomenila pravo botanično senzacijo in že naslednje leto (1838) jo je prišel gledat saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na kraljevski obisk je grof Blagay postavil več kot štiri metre visok spomenik kralju, njegovemu obisku in blagajki, ki so jo začeli imenovati kraljeva roža. Spomenik je edinstven pri nas in je pomemben del naše kulturne dediščine. Prof. dr. Tone Wraber ga je opisal kot »star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem«.

Že Friderik Avgust II. je ob obisku izrazil željo, da bomo Kranjci znali volčin varovati in preprečiti njegovo uničenje. Zaradi ogroženosti so ga zavarovali že leta 1898 skupaj s planiko in je postal tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je uvrščen med ranljive vrste (V).

Deželni zbor za Kranjsko je leta 1898 sprejel Zakon, veljaven za vojvodino Kranjsko, o varstvu planik in kraljeve rože ... Tako je ta vednozeleni grmiček postal tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. - Na pobudo Slovenskega planinskega društva.

Blagajev volčin je »ena najlepših – kraljevska roža slovenske cvetane«.


Vse objavljene fotografije: Ciril Mlinar

eXTReMe Tracker