Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Narejen le Idejni predlog - 30.10.04

(2039);
(1954);

sobota, 30. oktober 2004, ob 11:00, Franci Savenc, ogledov: 1218

Delo, Sobotna priloga, 30.10.04 – Drago Svoljšak: Zgrozim se namreč, če umirajo muzeji in se naši dediščini slabo piše!

Sobotna priloga
PP poštni predal 29


Delo 19. oktobra

Narejen le Idejni predlog


Kar nekaj je, vsaj zame utemeljenih in upravičenih razlogov, da se oglašom: kot triglavan ali domačin iz Mojstrane, kot član, veteran Planinskega društva Dovje-Mojstrana, in kot muzealec, ki sem v muzejih prebil ves svoj delovni vek in si povrhu prislužil še Valvazorjevo nagrado in priznanje. Vzpodbudo za ta glas pa sem dobil 23.10.2004 v tej rubriki objavljenem prispevku Mihe Potočnika z gornjim naslovom, ta pa se nanaša na članek Tomaža Branca. Zgrozim se namreč, če umirajo muzeji in se naši dediščini slabo piše!

Iz zapisa T. Branca je razbrati, da ima Triglavska zbirka v Mojstrani pri Jozlnu zagotovljeno streho le še do Silvestrovega 2006, nato pa se bo morala izseliti, kaj ti končan bo lastninski povrnitveni postopek in iztekla se bo takrat tudi dvoletna pripravljenost novih/starih lastnikov za najem. Triglavska muzejska zbirka noj bi bila takrat na cesti! To se seveda ne sme dogoditi in za zbirko bo vendarle treba najti v njenem rojstnem kraju primerno, čeprav tudi le začasno rešitev. Njeno zaprtje bi, poleg velike, kar nepopravljive strokovne škode bilo tudi občutno osiromašenje vabljive kulturne ponudbe ob verjetno še vedno najbolj oblegani pristopni poti na našega očaka, spodneslo bi desetletna navdušena in plodovita prizadevanja Mojstrančanov za muzejsko upodobljenje planinstva, ki je, vsaj nekoč, bilo tudi velik vzpodbujevalec narodove zavesti in pripadnosti.

Prostorska stiska mojstranške muzejske zbirke pa, poleg svoje kratkoročne zadrege, načenja znova vprašanje slovenskega planinskega muzeja nasploh. Ne toliko njegove lokacije, ki je očitno Mojstrani zagotovljena, kot načina njegove izpeljave in, kot se na prvi pogled dozdeva, predvsem njegovih denarnih plati. Tudi o (pre)potrebnosti tovrstnega vseslovenskega muzeja ni načelno najbrž nobenih zadržkov več, vsaj v planinskih krogih ne. Očitno se od takrat, ko je bilo podpisano pismo o nameri, pa do danes, ko Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani bije (prostorsko in s tem tudi razvojno) plat zvona, kljub zagotovljenemu zemljišču in izdelanemu idejnemu projektu, vrednemu 600 milijonov SIT (!), izvedbena kolesa sučejo prepočasi ali pa povsem v napačno smer. Krivda pa je, če prav razumem predsednika Planinskega društva Dovje-Mojstrana Mira Eržena, »v začaranem krogu obravnav partnerjev in komisije za muzejsko dejavnost pri PZS in vračanju idejnega predloga vselej na začetek«. Problem je torej bodisi v sedaj veljavnem idejnem projektu in njegovi stroškovni oceni ali pa v ljudeh, ki to zamisel premlevajo brez pravega haska že vse od leta 1997.

Če ni šlo doslej, potem naj Planinska zveza Slovenije, menda najšibkejši člen v združbi sopodpisnikov pisma o nameri, vendar tudi najbolj vplivni in najmočnejši med njimi, prestopi Rubikon: z novimi in neobremenjenimi silami preveri, kolikšne so možnosti, da bi takrat davno sprejeti idejni načrt vendarle zaživel, ali pa brez odlašanja začne znova, s pravo mero in strokovno dodelano, kajti prepričan sem, skupaj z Mihom Potočnikom, da mora »dober projekt ob enotnem in dobro organiziranem nastopu« uspeti.

Drago Svoljšak,
Nova Gorica

eXTReMe Tracker