Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Narejen le idejni predlog - 23.10.04

(2040);
(1954);

sobota, 30. oktober 2004, ob 10:59, Franci Savenc, ogledov: 1254

Delo, Sobotna priloga, 23.10.04 – Miha Potočnik: Prepričan sem, da je predvsem treba podpreti vse tiste dejavnosti, ki prispevajo k pomembnosti in kulturnemu razvoju nacije

Sobotna priloga
PP poštni predal 29


Delo, 19. oktobra

Narejen le idejni predlog


Ko je Janko Mlakar nekoč v Vratih nagovoril starega Janeza Poldo na Poldovem rovtu pod Triglavom: »Oča, velik je Triglav,« mu je ta pomenljivo odrezal: »Ja, velik je. Ampak če bi oni vedeli, koliko ga je še v tleh!« Stari Polda je še čutil in posrečeno izrazil veličino in razsežnost Triglava. Podobno je čutil in zapisal že dr. Julius Kugy: »Triglav ni gora, Triglav je kraljestvo.« Ni samo naša najvišja gora, postal je simbol, naše nacionalno znamenje v slovenskem grbu. Skorajda ni Slovenca, ki še ni stal na vrhu (ali si tega vsaj ni želel), ki ni začutil ponosa, da je prišel na kraj, od koder pogled zaobjame skoraj celotno Slovenijo, z zamejstvom vred.

V Delu je bil 19.10. na 7. strani objavljen članek s podnaslovom: »Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani grozi, da bo morala čez dobri dve leti na cesto.« Kaže na vse bolj pogosto nemoč pri projektih slovenskega nacionalnega pomena. Članek je dober, akterji pa izražajo »en sam jamer«, da je projekt predrag pa da ni denarja in da se ne moremo nič zmeniti, čeprav je stvar pomembna. Se ponavlja planiška zgodba?

Prepričan sem, da je predvsem treba podpreti vse tiste dejavnosti, ki prispevajo k pomembnosti in kulturnemu razvoju nacije. Krepiti je treba lastno moč, gojiti narodnega duha. Stojimo na hrbtih naših prednikov; zato smo prišli tako visoko, na naš »Triglav«. Korenine slovenstva se prepletajo pod Triglavom, kaže jih Triglavska muzejska zbirka, pomemben del slovenske planinske zgodovine. Nezaslišano je, da bi Slovenci kot tipično planinski narod sedaj to zapravili. Slovenci smo športni narod, med velikani svetovnega alpinizma! Za življenja mojega očeta, dr. Mihe Potočnika, tedaj predsednika Planinske zveze Slovenije, je PZS štela okroglo 100.000 članov (sedaj jih šteje še vedno 70.000), več od vseh drugih organiziranih športov. Lahko smo ponosni na svojo planinsko zgodovino. Naj jo sedaj kar izbrišemo, vržemo na cesto?

Štirje srčni možje, Bohinjci, so pred dvema stoletjema in četrt prvi stopili na vrh Triglava. Med obema svetovnima vojnama so slovenski plezalci in planinci po svoje prispevali k dvigu narodove zavesti: v tekmi z Nemci so osvajali Triglav po še nepreplezanih smereh, jim dajali slovenska imena, gradili slovenske planinske koče …, kar vse nazorno prikazuje Triglavski muzej.

To je del narodove istovetnosti, ki jo lahko kot majhen narod ob vstopu v družino močnih in velikih narodov kaj hitro izgubimo, če je ne bomo skrbno negovali, varovali in krepili. Naša »triglavska« preteklost, sedanjost in tudi prihodnost je najmanj tako pomembna, kot so cviček, lipicanci, Planica in še marsikaj drugega.

Kaj torej storiti, da Triglavski muzej ne bo na cesti?
Najprej je treba izdelati resen projekt z resnim predračunom: ali imate predstavo, kaj vse je mogoče narediti za 600 milijonov, kar je trenutni predračun za muzej na lastni parceli? Za ta denar je možno zgraditi vsaj 10 velikih stanovanjskih hiš v Ljubljani, ne pa v Mojstrani.

Za to je potreben dober vodja projekta.
Spomnimo se, kako je s srcem in dobro vodil pokojni Gregor Klančnik prenovo doma na Kredarici in doma pri Triglavskih sedmerih jezerih. Med 70.000 registriranimi člani PZS je zagotovo še kak tak Gregor. Sedanji akterji, poizkusite z javnim razpisom in se nehajte prepirati, kdo vse »nič ne more storiti«
Če hočete dobiti donatorje, bo treba imenovati zaupanja vreden nadzorni odbor. Kar se pa denarja tiče – poglejmo samo, koliko ga je za slovenske in »slovenske« športnike: da »branijo« slovenske barve, podpiramo celo tujce, kot so Marlene Ottey pa najnovejša smučarska zvezda Pepi Strobl pa številni »legionarji« v hokeju, nogometu, košarki. Vsem znani podjetnik je zmetal stotisoče evrov za kupljene nogometaše – za nič. Mnoga podjetja sponzorirajo klube ali posameznike – za nič.

Prepričan sem, da bi pri dobro pripravljenem projektu ter enotnem in dobro organiziranem nastopu nosilcev projekta mnoga podjetja finančno podprla Triglavski muzej, ki bi se jim oddolžil z javno objavo donatorjev.

Reinhold Messner sam gradi elitni alpinistični muzej na svojem lastnem gradu in ta projekt bo zagotovo sam izpeljal. Mnogi člani PZS bi bili verjetno tudi pripravljeni osebno kaj prispevati. Upam, da muzej bo!

Miha Potočnik,
univ. dipl. pravnik, Ljubljana

eXTReMe Tracker